Ker študentka ni prejela pametnega odgovora od pristojnega Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, je poslala pismo še ministrstvom za finance, ministrstvu za izobraževanje in ministrstvu za delo. Problem? Kot vsako leto država močno zamuja z izplačilom Zoisovih štipendij študentom, ki morajo tako prvi semester preživeti brez nujno potrebne podpore, ki si jo priborili s trdim delom. Odgovora, kdaj bodo izplačali štipendijo, pristojni ne dajo.
Pismo razočarane študentke pristojnim ministrstvom
V pismu študentka 3. letnika ene izmed ljubljanskih fakultet pravi, da je študij mnogih študentov, ki ne morejo računati na zadostno finančno podporo staršev, odvisen od štipendij. Kriteriji za pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije so izjemno visoki, država pa vsako leto zamuja več mesecev z začetkom izplačevanja. Študentka ugotavlja, da mladi na račun te zamude dejansko kreditirajo državo. Študentje pa v tem času delajo, da bi si lahko privoščili bivanje v Ljubljani – posledično pa trpi študij.
Zadeva: PROBLEMATIKA ZAMUJANJA ZOISOVIH ŠTIPENDIJ
Spoštovani!
Sem študentka 3. letnika /študija na eni od ljubljanskih fakultet/, in pišem vam, ker imam občutek, da vas bi bilo treba seznaniti s problematiko, ki po nedolžnem pesti mnoge študente.
Ker je žal realnost taka, da nimamo vsi enakih možnosti, sem se že ob koncu osnovne šole potrudila in pridobila Zoisovo štipendijo. Vse od takrat jo pridno ohranjam z namenom, da bo moj študij čim bolj nemoten. Z zavlačevanjem izplačila namenskih sredstev, ki že tako ali tako niso dovolj visoka, da bi predstavljala kaj več, kot pomoč pri študiju, sem, kot mnogi drugi, primorana ob študiju delati. Kriteriji za ohranitev štipendije so v vsakem primeru visoki in treba je vložiti kar nekaj truda v to, da štipendisti obdržimo štipendije. S tolikšnim zamujanjem pa smo postavljeni v malodane brezizhoden položaj. Ne pozabimo, da je na prvem mestu študentov študij, ne iskanje sredstev za preživetje.
S tem smo pahnjeni v začaran krog, kjer lahko na koncu zaradi oviranega študija dosegamo slabše ocene in posledično izgubimo pravico do štipendije. Vsa dotakratna vlaganja v naše izobraževanje pa so bila zaman.
Brez dvoma je v interesu vseh, še posebej pa države, da pridejo ljudje na prava mesta. Če bo dobra izobrazba privilegij bolje situiranega sloja, bo to nemogoče. Kolikor so nameni te štipendije dobri in ustrezni, pa vendarle izgubijo smisel, če le-ta zamuja. Ta štipendija je spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov, hkrati pa naj bi pripomogla tudi k skrajšanju dobe izobraževanja, kar konec koncev ne bi bil zanemarljivo manjši strošek za državo.
In četudi štipendija vsako leto slej kot prej pride – pred nekaj leti celo šele februarja, torej že v drugem semestru študijskega leta, – ne moremo zanemariti dejstva, da se nihče ne more najesti in obleči za nazaj in da nobena banka ne posoja brez obresti. Le mi študentje (in dijaki) državo kreditiramo zastonj; brez obresti ali odškodnin.
Nikoli nisem bila seznanjena z razlogom tolikšnih zamud, toda prepričana sem, da boste našli rešitev. Če pa je težava v pomanjkanju kadrov, se lahko rade volje obrnete na nas, študente, ki vam bomo z veseljem priskočili na pomoč. V časih, ko čakamo na štipendijo, pride vsak dodaten zaslužek še kako prav.
Lep pozdrav
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
