foto:Thinkstock

Včasih so družine kot primarna socialna celica večino časa preživljale skupaj. Z industrijsko revolucijo v 19. stoletju pa so se stvari začele spreminjati. Moški so odhajali na delo v oddaljene kraje in ostajali odsotni po več dni, tednov, tudi mesecev. Vzgoja družine je padla na pleča mater, ki so to počele, kot so najboljše vedele in znale. Vedenja, ki ga je prej generacijo za generacijo prenašal oče na sina pa niso imele. In tu tiči eden od vzrokov, da moški niso več moški. Seveda so še drugi vzroki, vendar je ta ločenost očeta od družine v polpretekli zgodovini celotno zgodbo zelo zaostrila.

 Ne vemo, kaj pomeni ‘biti moški’

Praktično večina moških niti ne ve, kaj pomeni biti moški. Splošno velja, da je to odrasla oseba moškega spola. Kar je pa le en majhen delček v celotnem mozaiku moškosti. Kaj pomeni biti odrasel moški? Odrasel moški, ki je dopolnil določeno starost? Tak, ki je dozorel in dosegel nek mejnik v svojem življenju? Oboje? Kaj se zgodi, če je prisotno samo eno? Ali pa še slabše, da nekega vitalnega dela v procesu odraščanja, ki je drugače prisoten, ni oziroma se ne zgodi. Tako obvisi na pol poti njegovega bodisi čustvenega ali mentalnega ali psihološkega razvoja. In za vedno ostane deček, fant-ek. Zraste, vendar ne odraste.

Če se kot moški lahko identificiraš z katerokoli od spodnjih vrstic (velika večina se)…

• oče se z mano med odraščanjem ni kaj dosti ukvarjal,
• oče me je zatiral ali pa zahteval preveč od mene,
• mama me je razvajala in zasipala s svojo ljubeznijo, dobronamerno,
• v odločilnih trenutkih v življenju nisem prejel iniciacije in praktično niti ne vem, čemu služi,
• večinoma me je vzgajala mama, ki pa ni imela orodij in znanja za vzgojo fanta v moškega,
• odraščal sem večinoma sam, brez življenjskih smernic in prave podpore,

…potem verjetno čutiš, da nekaj manjka v tvojem življenju.

In težko je opisati kaj. Če tega moški ne identificiramo, se verjetno potemvse življenje počutimo ali osamljeni, ali nerazumljeni, ali potrti, ali se ne znamo kontrolirati, ali ne razumemo žensk… In nič, kar poskusimo, tega ne popravi. Večina nas ne ve, kako postati moški. Nismo imeli prave priložnosti, da bi postali moški in ne moremo nazaj v otroštvo.

Kaj imajo skupnega nezvest ali agresiven mož, preprodajalec droge, trener, ki se znaša nad svojimi varovanci, vedno nezadovoljni šef, »moška copata«, povzpetniški politik, nadobudni japi, kimavec na službenem mestu, oče, ki nikoli ne najde časa za svoje otroke, indiferentni svetovalec, indiferentni bančni uslužbenec, samovšečni zapeljevalec žensk, psihoterapevt, ki nezavedno omalovažuje svoje stranke, mišičasti pretepač… ? To so vse dečki, ki se pretvarjajo, da so moški. Pravzaprav je to obnašanje fantka, ranjenega nekoč v mladosti, ki mu nihče ni pokazal, kako in kam naprej, kakšen je sploh zrel odrasel moški… Pravzaprav se to lahko pokaže še na veliko več načinov, kot je opisano zgoraj.

Zaključujem z mislijo verjetno vodilnega raziskovalca področja moderne moškosti, Davida Deide: »Čas je, da presežemo ideal mačo bebca s hrbtenico in brez srca. Čas je tudi, da se dvignemo nad ideal sicer čuteče paobčutljive mevže brez hrbtenice z velikim srcem. Izziv modernega moškega je odkriti, kako združiti hrbtenico in srce skozi izkazovanje zavestne ljubezni in neskončne odprtosti v sedanjem trenutku.«

Takšne moške potrebuje Slovenija! In ves svet! Zdaj!

Avtor prispevka: Borut Bric. Spletna stran: borutbric.com

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej