Proso so na Koroškem pridelovali že pred večtisočletji
Arheologi Koroškega pokrajinskega muzeja so med izkopavanji na Javorniku na Ravnah na Koroškem, kjer je bila po dosedanjih ugotovitvah najstarejša znana poselitev na Koroškem, našli tudi vzorce prosa. Analiza je pokazala, da je najstarejši vzorec iz konca 14. oziroma 13. stoletja pred našim štetjem. To je tako najstarejše znano proso v Sloveniji.
Korošci so že v bakreni dobi pridelovali proso, pšenico in ječmen
Na Javorniku, kjer Koroški dom starostnikov gradi center skupnostnih storitev KO-RA, je zaščiteno kulturno-varstveno območje dvorca Javornik in celotnega hriba z imenom Pigl.
Iz propadajočega dvorca na Javorniku nastaja center skupnostnih storitev KO-RA / foto: STA
Pod vodstvom arheologinje Saše Djura Jelenko in ekipe Koroškega pokrajinskega muzeja so na tem območju že leta 2020 izvedli testne izkope, od jeseni 2021 pa so z vmesnimi premori potekale arheološke raziskave ob gradnji, ki so se časovno in prostorsko prilagajale gradbenim posegom.
Poleg pričakovanih ruševin in ostankov gospodarskih poslopij ob samem dvorcu ter ostankov odpadnih jam in drugih novoveških arheoloških ostalin so arheologe najbolj presenetili razmeroma dobro ohranjeni sledovi poselitve iz obdobja zgodnje bakrene dobe.
Odkrili so namreč skupka večjih jam, ki sta bila locirana zahodno in južno od manjšega bajerja. “Odkriti odlomki lončenih posod ter radiokarbonske datacije kažejo, da gre za poselitev nosilcev lasinjske kulture iz zadnje tretjine 5. tisočletja pred našim štetjem,” sta za STA pojasnili arheologinji v Koroškem pokrajinskem muzeju Saša Djura Jelenko in Jožica Hrustel Hercigonja.
“Gre za najstarejšo znano poselitev na Koroškem, ki torej sega v zgodnjo bakreno dobo, nekje med 4300 in 3900 pred našim štetjem, ko so nosilci lasinjske kulture na javorniški terasi ustanovili naselje,” je pojasnila Saša Djura Jelenko. Hkrati je po njenih besedah Javornik večperiodno najdišče, saj niso odkrili le ostankov iz zgodnje bakrene, temveč tudi iz srednje bronaste in začetka pozne bronaste dobe.
Med arheološkimi raziskavami na Javorniku so med drugim vzeli vzorce zemlje, ki so jih analizirali na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
“Arheobotanične analize, ki jih je opravila Tjaša Tolar, so pokazale na pestro poljedelsko aktivnost naselbine v zgodnji bakreni dobi. Gojili so vsaj tri poljščine, in sicer eno- in dvozrno pšenico ter ječmen. Bronastodobni vzorci so prav tako pomembni v luči najzgodnejših dokazov poljedelstva. Poleg pšenice in ječmena so pridelovali še proso,” sta izpostavili arheologinji.
Količine odkritega prosa iz vzetih vzorcev so majhne, ohranilo se je nekaj deset zrnc. Zoglenelim zrncem prosa so starost s pomočjo analize izotopa C14 določili v Poznanu na Poljskem, v tamkajšnjem laboratoriju Poznan Radiocarbon Laboratory. V muzeju so rezultate analize prejeli nedavno.
Vzorec prosa iz najmlajše prazgodovinske plasti je datiran na konec 9. stoletja pred našim štetjem, drugi vzorec, vzet globlje v zasutju bajerja, pa je še bistveno starejši, iz konca 14. oziroma 13. stoletja pred našim štetjem.
Odkrita zrna prosa in ostalih žitaric hranijo na omenjenem Inštitutu za arheologijo, kjer imajo tudi evidenco najstarejših žit. “Zaenkrat je proso z Javornika najstarejše znano v Sloveniji. Vedeti pa moramo, da v preteklosti vzorcev na arheoloških najdiščih niso povsod jemali oz. ne tako pogosto kot danes,” sta pojasnili arheologinji.
Na območju nastajajočega centra KO-RA se bodo konec letošnjega poletja arheološka izkopavanja nadaljevala, in sicer na območju južnega dela dvorca, kjer bo parkirišče. Prihodnje leto je predvideno še urejanje brežine severno od novogradnje, ob zahodnem vznožju Pigla, kjer so ponovno predvidene arheološke raziskave ob gradnji.
“Najdišče Javornik ima še veliko za povedati,” je ocenila Djura Jelenko. Arheologi domnevajo, da na Piglu stoji tudi najdišče iz starejše železne dobe, hkrati so na območju dvorca tudi srednjeveške oziroma poznosrednjeveške ostaline. “Zelo pomembno najdišče,” je še poudarila Saša Djura Jelenko iz Koroškega pokrajinskega muzeja. Po obdelavi zbranega gradiva bodo enkrat v prihodnjih letih ugotovitve in najdbe na ogled tudi širši javnosti.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
