Profimedia
Raziskavo je naročila Evropska zveza za javno zdravje (EPHA). Raziskovalci so ugotavljali, s katero alternativo vozilom na dizelski pogon bi dosegli največje zmanjšanje onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, torej dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev (PM).
Kot potencialna alternativna goriva so upoštevali elektriko, stisnjen zemeljski plin, utekočinjen zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, biogoriva ter pogone, kot so priključna hibridna vozila in vozila s prilagodljivim tipom goriva, ki delujejo samo z visoko vsebnostjo nadomestkov fosilnih goriv, so v povzetku raziskave pojasnili na Inštitutu za zdravje in okolje.
Največje zmanjšanje onesnaževal bi dosegli z nadomeščanjem dizelskih vozil z električnimi. To velja tako z vidika “od rezervoarja do kolesa” kot “od izvora do kolesa”, so navedli.
V manjšem obsegu se izpusti duškiovih oksidov “od rezervoarja do kolesa” lahko zmanjšajo z zamenjavo dizelskih vozil s priključnimi hibridnimi vozili ali vozili na zemeljski plin. Medtem je zmanjšanje izpustov trdih delcev “od rezervoarja do kolesa” pri vozilih na zemeljski plin v primerjavi z električnimi vozili veliko manjše.
Po drugi strani je potencial utekočinjenega naftnega plina, etanola in z vodikom obdelanega rastlinskega olja pri zmanjšanju izpustov “od izvora do rezervoarja” omejen. Pri slednjih dveh so izpusti “od izvora do kolesa” celo večji, poudarjajo.
Kot opozarjajo, bodo države članice EU brez spremembe trenutnih načrtov zaradi skupnih negativnih vplivov onesnaženega zraka na javno zdravje, biodiverziteto, stavbe in kmetijstvo vsako leto plačevale dodatnih 45 milijard evrov stroškov.
Države s pretežno starejšim voznim parkom, med katere sodi tudi Slovenija, se soočajo z večjimi količinami izpustov, kar vodi tudi v višje zdravstvene stroške.
“Onesnaženost zraka na račun izpustov goriv na dizelski pogon dokazano povzroča različne tipe raka. Vsi ukrepi za zmanjšanje izpustov zaradi izgorevanja fosilnih goriv, ne le dizla, bodo zagotovo pripomogli k zmanjšanju števila obolelih s to smrtonosno boleznijo,” je prepričan direktor Inštituta za zdravje in okolje, ki je sodelovala pri nastajanju omenjene raziskave, Tomaž Gorenc.
Ob tem je poudaril, da povečanje deleža električnih vozil ni edini pomemben ukrep. Enak ali še večji poudarek bi po njegovem prepričanju morali posvetiti spodbujanju aktivne mobilnosti ter izboljšanju učinkovitosti in dostopnosti javnega potniškega prometa.
Direktorica Evropske zveze za javno zdravje Milka Sokolović je onesnažen zrak označila za največji javnozdravstveni problem, ki ga poslabša vsak dodaten avtomobil na dizelski pogon. “Trenutni ukrepi se ne izvajajo dovolj hitro oziroma niso dovolj celoviti, zaradi česar so Evropejci žrtve zdravstvenih težav in večjih stroškov,” je opozorila.
Meni, da bi za bolj zdravo Evropo promet moral temeljiti na električnih avtomobilih, še posebej pa bi morali spodbujati trajnostne oblike mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in javni potniški promet, so še zapisali v sporočilu za javnost.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
