Odpri galerijo

Islandija: Dežela z nekega drugega planeta 1 / 14

Tako daleč na severu Islandija deluje kot osamljen otok, okovan v led, kjer so se lahko naselili le grobi Vikingi. Vtisi vse pogostejših obiskovalcev te neobičajne dežele pa so njeno podobo obrnili na glavo. Pravzaprav niti ni tako daleč, tako hladna, niti tako neprijazna za življenje, kot bi si človek mislil. Prav nasprotno …

Kakovostno življenje na Islandiji

Organizacija združenih narodov je Islandijo uvrstila ne seznam držav z najboljšo kvaliteto bivanja. Najpomembnejši kriteriji za izbor so bili zdravo okolje (čist zrak, voda in hrana), zdravstvena oskrba, socialna varnost, človekove pravice, zaposljivost in dolžina življenja. Verjeli ali ne, Islandija se je v tem izboru uvrstila na sam vrh! Morda bo koga prestrašilo dejstvo, da je na Islandiji največji aktivni vulkan v Evropi, Hekla, a geotermalne aktivnosti so Islandcem omogočile, da se grejejo z naravno toplo vodo, ekološko čisto energijo pa pridobivajo tudi iz številnih divjih rek. Zaradi dolge obale iz morja potegnejo obilico rib, za katere verjamejo, da so eden izmed glavnih izvorov dolgega življenja. Morda imajo prav, saj so po pričakovani življenjski dobi med prvimi na svetu – ženske v povprečju živijo 81 let, moški pa približno pet let manj.

Islandija: igra kamna in ledu

Življenje je seveda najprijetnejše ob morju, zato je nekaj več kot 300.000 Islandcev okupiralo le priobalni pas otoka, ki se po velikosti lahko primerja z Bosno. Največ gneče, če temu na Islandiji sploh lahko tako rečemo, je seveda v glavnem mestu Reykjavik in njegovi okolici. V samem srcu Islandije, kjer se iz ledu dvigajo visoke skalnate gore in se nahaja največji ledenik v Evropi, bi le težko preživeli. Še dobro, da je temu tako, saj lahko tukaj narava svobodno diha, izpostavljena le maloštevilnim očem očaranih turistov in raziskovalcev. Na Islandiji se lahko načudite področjem, ki izgledajo, kot da ne bi bila s tega sveta, zato morda niti ne preseneča, da so na njej astronavti vadili pristanek na Luni.

Neobičajni naravni fenomeni na Islandiji

Prvo asociacijo ob besedi Islandija za marsikoga predstavljajo gejzirji, ki so dobili svoje ime po enem izmed teh neobičajnih vodometov tople vode na otoku – Geysirju. Podoba vroče vode, ki kipi proti nebu in se razliva v neokrnjeno belino pokrajine naredi vtis na vsakogar. To pa še ni vse. Med lepote Islandije spadajo tudi reke, na katerih je rafting prava pustolovščina, in slapovi, med katerimi je tudi Dettifos z največjim pretokom v Evropi. Islandija je tudi zemlja globokih jezer in zelenih ravnin, po katerih se podijo vetrovi in divji konji. Na Islandiji živijo tako običajni galebi kot neobičajen vrste ptic, ki privlačijo ornitologe od vsepovsod.

Trolove katedrale, polarne noči in – Björk

Mlajša generacija pa ob omembi Islandije ne pomisli na gejzirje, ampak na Björk. Slavna pevka in igralka se je rodila leta 1965 v Reykjaviku kot Björk Gudmundsdottir. Njena  domovina je imela nedvomen vpliv na ezoteričnost njene glasbe, saj je Islandija v bistvu prav taka kot Björk – v skrivnostnost odeta kreativnost. Tam lahko doživite polarni sij in svetle poletne noči, osupljivi pa so tudi reliefni obrisi vulkanskih verig, ki jih po priljubljenih bajeslovnih bitjih imenujejo tudi Trolove katedrale.

Vikinški prazniki in festivali na Islandiji

Veliko obiskovalcev Islandija pritegne s številnimi festivali, ki imajo pogosto vikinško scenografijo. Poleti boste ob prikazih zgodovinskih bitk, mečevanja in živopisnih kostimih celo pomislili, da ste se znašli na snemanju nadaljevanja Gospodarja prstanov. Pozimi pa se splača priti predvsem v času enega izmed najpomembnejših praznikov islandske kulture, thorramatur, ko se pripravljajo posebne jedi iz morskega psa, krvavice, sušene ribe in črni kruh. To so narodne jedi, ki se s svojim okusom in močjo povsem ujemajo z vikinškim ozračjem festivala in ljudi. Veliko pa se seveda tudi popije, zato je morda zanimivo, da je bilo vse do leta 1989 pivo na Islandiji prepovedano. Odprava prepovedi si je seveda zaslužila svoj praznik, tako da imajo Islandci vsako leto 1. marca povsem svoj Dan piva.

Enakost, bratstvo in svoboda

Morda se vam bo zdelo nenavadno tudi to, da imata brat in sestra na Islandiji različna priimka – on se piše Gunnarsson (Gunnarjev sin), ona pa Gunnarsdottir (Gunnarjeva hči). Islandci so sicer med najtolerantnejšimi narodi na svetu, tako da vas bodo imeli za enakopravne, pa čeprav se boste predstavili za indijanskega šamana, ki govori z vetrom. Svojo liberalnost so potrdili tudi v parlamentu, saj so enoglasno podprli zakon o enakosti istospolnih parov, ki se lahko tudi poročijo in posvojijo otroke.

Islandci so tudi izredno miroljubni, saj je Islandija ena izmed rekih dežel sveta, ki ne potrebuje ne vojne ne politike, da poveča svoje ozemlje. Namesto njih to počne kar narava sama. Leta 1968 je po vulkanskem izbruhu nastal Surturov otok, ki je svoje ime dobil po nordijskem božanstvu ognja, Surturu. Na podoben način je enkrat pred davnimi leti nastala tudi Islandija in mogoče bo enkrat v prihodnosti tako tudi izginila …

Bi želeli odpotovati na Islandijo? Na GOHQ.com – prvem spletnem iskalniku po klasičnih in spletnih agencijah – preverite, kako kar najceneje odpotovati tja.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej