Velika planina, ki se pod glavnim grebenom Kamniških Alp dviguje vzhodno od doline Kamniške Bistrice, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Umeščena v samo osrčje Kamniško-Savinjskih Alp človeku ponuja zdrav gorski zrak, dih jemajoče poglede na strma ostenja Grintovcev in pomirjujoče zelenilo alpskih pašnikov. Ta travnata širjava, ki se bohoti na dobrih 500 hektarih, lahko nahrani več sto glav živine in kdor jo hoče v miru obhoditi, naj si vzame cel dan. A prostranost planjav ni edino, kar se človeku ugnezdi v srce. Na Veliki planini vlada posebno skladje oblik – tam se obli griči, ostri vršaci, skodle bajt, trave, smreke, cvetlice in čmrlji stkejo v čarobno harmonijo, ki kakor da ni s tega sveta.
Pastirsko naselje na Veliki planini
Na povprečni višini 1550 m nad morjem je več kot 100 pastirskih koč, ki so gručasto razporejene po večjem delu planine. Pastirsko naselje na Veliki planini, ki sredi junija sprejme na pašo prvo živino, velja za enega redkih ohranjenih pastirskih naselji te velikosti v Evropi. V njem ni težko začutiti preprostega utripa življenja v visokogorski vasici pod Alpami. Še danes se pastirji dobro zavedajo edinstvenosti okolja, ki jih obdaja, saj mnogi med njimi, bolj kakor iz ekonomske nuje, pasejo živino na planini, ker “je tam tako lepo in brezskrbno”. Pastir oziroma ”pvaninc” živi v svoji koči, obdani z leseno ograjo, skrbi za svojo živino in opravlja vsa druga pastirska dela: molze živino, mede maslo in izdeluje kisel mohant ali sladek laški sir.
Pastirsko izročilo na Veliki planini
Običaji, navade in življenjski ritem se skozi dolga leta niso dosti spremenili, saj pastirji še vedno ohranjajo tradicijo, ki se je gradila dolga leta. Tako boste na Veliki planini lahko še vedno srečali izdelovalca trničev (posebni trdi okrašeni sirčki, značilni prav za Veliko planino), starodobnega planšarja z velikim klobukom krajnikom, lesenimi cokli in slamnatim plaščem, ter nabiralko zdravilnih zelišč, ki na gosto poraščajo bogate pašne površine. Izjemno bogato pastirsko izročilo na Veliki planini se izraža tudi v mnogih pripovedkah o divjih možeh, belih deklicah, škratih in čarovnicah.
Preskarjeva bajta na Veliki planini
Na stare čase obiskovalca spomni tudi muzejsko urejena pastirska Preskarjeva bajta, ki s svojo avtentičnostjo lepo predstavlja življenje na planini skozi stoletja in odstira pogled v bivalne razmere tradicionalnega velikoplaninskega pastirja. S svojimi kamnitimi lopniki in skodlasto streho brez oken in dimnika se že na zunaj občutno razlikuje od večjih, današnjim življenjskim navadam prilagojenih koč. Razdeljena je v dvoje prostorov: v njenem jedru je pastirjevo bivališče, okoli njega lopa za živino, vse skupaj pa prekriva ovalna skodlasta streha.
Kako na Veliko planino?
Na Veliko planino vodi vrsta markiranih poti: tiste iz doline Kamniške Bistrice ali Črne so precej dolge in zato kondicijsko zahtevne, poti, ki se začnejo na grebenu severno od doline Črne, pa so do popotnikov precej bolj prijazne. Od tam se lahko na Veliko planino odpravite s prevala Volovljek ali s planine Marjanine njive, najbolj lenobni pa bodo seveda izkoristili vzpenjačo iz doline Kamniške Bistrice.
Kaj početi na Veliki planini?
Pomladanski meseci, ko se na Veliki planini prebudi pastirsko naselje, so kot nalašč za sproščujoče pohajkovanje po planini. Večje ali manjše skupine se lahko odpravijo tudi na organizirane dnevne ali poldnevne izlete po Veliki planini skupaj z vodnikom, ki vam bo razkril najbolj zanimive kotičke in zgodbe te planote. Izlet v popoldanskih urah lahko zaključite z ogledom zanimivosti v dolini reke Kamniške Bistrice (soteska Predoselj, Plečnikov dvorec, izvir reke Kamniške Bistrice). V zimskih mesecih pa se Velika planina odene v pravljično snežno odejo in ponuja odlične terene za smuko, tek na smučeh, sankanje in pohode s krpljami.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej