Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj lahko počitnikujete tudi doma. Prvič, stane manj, kar je v recesiji dobrodošlo. Drugič, prav gotovo ne morete zatrditi, da poznate domačo deželo podolgem in počez, ker je ne! Ljudje imamo to slabost, da čislamo tuje veliko bolj kot domače in le kateri dan, kot današnji Dan državnosti, bi lahko bil primernejši za to, da bi se ozrli naokoli in ugotovili, da imamo raj že pred domačimi vrati?

Pa začnimo. Ko boste razmišljali o krajših ali daljših počitnicah, lahko tudi samo o podaljšanem vikendu ali enodnevnem polnjenju baterij, si vzemite k srcu naše naslednje predloge. Ni treba vedno v Piran ali na Bled, pa čeprav sta oba čudovita.

1. Pomurje in Prekmurje

Zaradi nedavnega izleta sem se zelo navdušila nad SV Slovenijo in ugotovila, kako malo pravzaprav vem o tistem delu naše države, kjer ima slovenska ‘kura’ svojo geografsko glavo. Pomurje je ozemlje okoli Mure, Prekmurje pa tista dežela, ki je ‘preko Mure’. Očarani boste nad npr. Gornjo Radgono, kjer pridelujejo odlično vino in najboljšo slovensko penino, znano tudi kot Radgonska penina – srebrna, zlata ali rose, vse so dobre, zlata pa najboljša. Ob Muri lahko kolesarite, jeste lahko v domačih gostilnah, se razvajate na kmečkih turizmih, kjer tudi za zahtevne goste poskrbijo z animacijo.

Obiščite Jeruzalem v Prlekiji, ki na severu meji na Prekmurje in Avstrijo, na jugu pa na Hrvaško. V Jeruzalemu so energetske točke, botanični park, Gostišče hram Brenholc, Dvorec Jeruzalem, Vinoteka Jeruzalem, Apartma Kuhar in drugo. Označena vinska cesta po Jeruzalemsko-Ormoških goricah ima južno izhodišče v Ormožu in severno v Ljutomeru. Hrib je zasajen z vinsko trto, ki daje svetovno znanega Jeruzalemčana. Na slemenu Jeruzalema je Dvorec Jeruzalem, cerkev, vrtni park z grmovnicami, redkimi drevesi in trajnicami ter Turistično informativni center Jeruzalem. Ne pozabite na Veliko Nedeljo: slikovito naselje ob vznožju vinorodnih Slovenskih goric. Skozi Veliko Nedeljo je nekdaj tekla rimska cesta. Največji znamenitosti sta župnijska cerkev sv. Trojice in grad Velika Nedelja. V gradu je obiskovalcem na ogled etnološka zbirka in prenovljena kapela.

2. Tolmin z okolico

Prelepa reka Soča ima tako neverjetno smaragdno barvo, da jo hodijo ogledovat iz vse Evrope in še od dlje. Kdaj pa ste bili sami nazadnje na njej? Obiščite Kanal ob Soči blizu katerega je potekala zgodovinska Soška fronta. Srednjeveško mestece danes utripa v turističnem ritmu in ponudijo vam lahko vse, od spaja in wellnessa do raziskovanja okolice, raftinga, zorbinga, adrenalinskih športov do kulturnih dogodkov. Ogljete si Kanalski most s konca 16. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je trg Kontrada z galerijo Rika Debenjaka, obiščete lahko festivale, gledališke igre na prostem, kino predstave ali koncerte. V središču Kanala je tudi župnijska cerkev Marije Vnebovzete iz leta 1431. Slikovite zgradbe vas bodo očarale.

3. Napoleonov most čez Nadižo

Prvič slišite zanj? Nadižo ste najbrž ‘jemali’ nazadnje v osnovni šoli pri geografiji… Pa se splača pokukati v te lepe kraje in si ogledati slavni Napoleonov most. Ta se nahaja v Breginjskem kotu, v dolini reke Nadiže med Breginjem in Starim selom. Le malo stran je kamp Nadiža, kjer se lahko vrnete nazaj k naravi in odšotorite nekaj lepih poletnih dni ter noči. V čudovito zeleni in popolnoma čisti reki Nadiži se lahko v vročini prijetno ohladite, čakajo vas kolesarske poti, po želji tudi adrenalin ali samo občudovanje neokrnjene narave.

Če vam bo dolgčas, je v bližini Kobarid. Oglejte si kulturni dom, spomenik pesniku in duhovniku Simonu Gregorčiču, župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, doprsni kip skladatelja Hraboslava Volariča, starinarno v Gregorčičevi ulici, Turistično informacijski center Kobarid, dom in rojstno hišo Andreja Manfrede, lovski dom Kobarid, Kobariški muzej in še kaj. V Kobaridu se poleti ves čas kaj dogaja na glabenem področju, v pomoč vam bodo napovedniki. V okolici Kobarida so še slap Kozjak, italjanska kostnica iz 1. sv. vojne, Tonocov grad ter druge znamenitosti v okviru Kobariške zgodovinske poti.

4. Izvir Krke

Reka Krka izvira v Krški jami na nadmorski višini 268 m, izliva se v Savo pri Brežicah. Do izvira pridemo po prijetnem sprehodu skozi vas Gradiček. Kraški izvir je pod skalno pečino, v kateri se nahaja vhod v izvirno Krško jamo. Ogled jame je mogoč s turističnim vodičem, odprta je od aprila do oktobra. Največjo dvorano v jami zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero. Dolžina raziskanih rovov je 490 metrov. O obisku Krške jame je prvi pisal že Janez Vajkard Valvasor, veliki ljubitelj slovenstva v drugi polovici 17. stoletja. Sama Krka pa je privlačna tako za kajakaše kot ribiče.

5. Velika planina

Visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp z najbolje ohranjenim pastirskim naseljem v Evropi vam lahko ugodi na vsak lep dan, do pomladi do jeseni. Razvit je kmečki turizem, zlahka najdete prenočišče v eni od koč, kjer vas bodo razvajali z domačimi dobrotami po več kot sprejemljivi ceni. V okolici nabirate materino dušico in se spoznavate z zeliščarstvom. Za lene je gondola (žičnica nihalka) iz Kamniške Bistrice, za ostale pa bolj ali manj naporne pešpoti. Na vrhu se razgledamo po gorah Grintovcu (najvišjem vrhu Kamniško-Savinjskih Alp), Skuti, Brani, Ojstrici, Planjavi, Lučki Babi in Kamniškem sedlu. Na planini je 140 koč, ki so narejene po načrtih arhitekta Vlasta Kopača. Travniške cvetlice, kraške kotanje in macesni viharniki, ki se upogibajo v prepade, vas bodo navdušili. Ogledate si lahko jamo Vetrnica, kjer se tudi v poletnih mesecih zadrži sneg. Pozimi je na planini urejeno smučišče za smuko.

6. Grad Otočec z okolico

Stoji blizu Novega mesta na Dolenjskem in je edini grad na vodi v Sloveniji, saj stoji na otoku reke Krke. V gradu iz 13. stoletja je danes fensi hotel in imenitna restavracija, kjer pridejo na račun petični gostje, marsikdo pa se v tem romantičnem okolju odloči za poroko. No, tudi povprečen žep bo en tak udar brez večjih posledic preživel. Če vrhunska hotelska nastanitev in kulinarična ponudba nista dosegljiva, se boste imeli odlično tudi v bližnjem kampu Otočec, v grad pa lahko hodite na kavo. Za hazarderje je poskrbljeno v hotelu Šport z igralnico. Za mirnejše osebe pa je tu enkraten športni center za tek, kolesarjenje in pohajanje ter opazovanje labodov. Na Krki se lahko greste rafting, pod gradom čolnarite ali lovite ribe.

7. Strunjanski krajinski park

Strinjamo se z vami, da ga čez morje ni. Pozabite na Grčijo in pustite denar doma, da se bo obračal naprej v lokalni ekonomiji. Po poležavanju na portoroški mivki in razkazovanju s koktejlom v Alayi se odpravite še na izlet v Strunjan in si oglejte znameniti Mesečev zaliv. Rezervat je del krajinskega parka Strunjan in je zanimiva sprehajalna pot zaradi prepadnih sten oziroma klifov. Vse, kar potrebujete, je dobra pohodna obutev ter ne preveč alkohola v krvi (za vsak primer, sicer ni nevarno). Do rezervata pridete s kopališča v Strunjanu ob vznožju klifa, od cerkve sv. Marije in Strunjanskega križa nad klifom ali iz Simonovega zaliva ob vznožju klifa. Rezervat se razteza ob štiri kilometre dolgi poti ob severni obali Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom. Za rezervat so značilne prepadne stene klifov, visoke do 80 metrov iz mehkih flišnih plasti. Kdor pride sem z jadrnico, se lahko nemoteno kopa v zalivu sv. Križa.

8. Tamar

Po mnenju nekaterih najlepša slovenska dolina, ki se nahaja v severnem delu Julijskih Alp. Dolina Planice v svojem najvišjem, zadnjem delu prehaja v najlepši kraj v Julijskih Alpah – Tamar. Tamar je znan po številnih nestalnih slapovih. Sredi zelene oaze, ki se zdi, kot da je tam že od pravekov, je planinski dom, blizu katerega je izvir Nadiže, ki smo jo že omenjali. Dom v Tamarju nudi odlično gostinsko ponudbo in je odprt vse leto. Če si želite pobega pred ponorelim svetom, je to pravi kraj za vas.

9. Logarska dolina

Tako lepa, da jo hodijo občudovat še Japonci, zakaj ne bi bila potem vredna vašega obiska? Logarska dolina se nahaja v središču Savinjskih Alp in velja za eno najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolino je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina je bila poseljena že v 13. stoletju. Logarska dolina je dolga sedem kilometrov in se deli v tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot. Nad Kotom se dviguje ledeniška krnica Okrešelj. Po Logarski dolini vodi naravoslovno etnografska pot, ki je opremljena z informativnimi tablami. Naravne znamenitosti v dolini so slap Rinka, slap Palenk, Rastovški slap, Logarjeva lipa, Plesnikov brest, Okrešelj, izvir Črne, ki je drugi izvir Savinje in drugo. Slap Rinka je visok 90 metrov in je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Zaradi naravnih lepot je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park.

10. Osilnica

Čudovit naravni biser v osrčju doline Kolpe, od  koder naj bi bil po legendi doma tudi najmočnejši deček na svetu – Peter Klepec. Kraj Osilnica, ki ima svoje zametke v 14. stoletju, se ponaša s trajnostnim, ekološkim turizmom. V družinskih penzionih in kampih ob Kolpi se lahko spočijete, prenočite in najeste. Čez dan vas čakajo številne dejavnosti, zaradi ravnih cest je super za kolesarjenje, da sploh ne govorimo o neverjetnih možnostih rekreacije na vodi. V kraju lahko poiščete tudi adrenalinski park, če imate radi vznemirjenje. Ali pa malo zaplavate v prijetno hladni Kolpi in se odpočivate s knjigo na prodnatem bregu v senčki dreves.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej