Sicilijanska mafija
FOTO: New criminologist
Siciljanska mafija, oziroma t.i. ‘cosa nostra’, se je na Siciliji začela oblikovati po združenju s preostalo Italijo leta 1860, ko so se začele pojavljati skupine, katerih vodje so obvladovale točno določene soseske oz. četrti. Takšen način delovanja se je še posebej uveljavil v Palermu, kjer je mafija delovala kot izsiljevalec za razdelitev nepremičnin, kasneje pa se je spajdašila s politično elito.
V 20-ih letih 20. stoletja jih je pripadnike mafije pobijal in zapiral Benito Mussolini in v tistem času je kar nekaj mafijcev emigriralo v ZDA. V 50-ih letih se je ena najbolj znanih mafij preusmerila predvsem v trgovanje z drogami in že deset let kasneje je kriminalni šef Cesare Manzella poskrbel za masovni izvoz drog v Ameriko. V 70-ih je sicilijanska mafija vodila distribucijo heroina, ki ga je dobavljala po vsej ZDA in Evropi.
Čeprav so v naslednjih dvajsetih letih zaprli številne mafijske šefe – glavna pobudnika sta bila sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino – pa je kmalu vajeti prevzel mafijski šef Bernardo Provenzano, ki je masovno pobijal policiste in njihove sorodnike, sodeloval pa je tudi z mafijci, ki so bili že za rešetkami. Dandanes naj bi sicilijanska mafija tiho delovala naprej in to menda kar s pomočjo premierja Silvia Berlusconija. Govorice so se pojavile zatem, ko je najel Vittoria Mangana, ki je bil obtožen sodelovanja z mafijo.
Albanska mafija
Plaurent Dervishaj, FOTO: www2.fbi.gov
Gre za eno najmočnejših mafijskih družb na svetu, ki obstaja že od 15. stoletja. Albansko mafijo sestavljajo številni kanoni, npr. kanon Leka Dukagjina, kanon Skanderberga itd., ki kontrolirajo življenje in posle v določenih predelih države. Najbolj znana mafijska organizacija v zadnjem času je bila tolpa Rudaj, katerih 22 članov je leta 2004 aretiral FBI.
Albanska mafija je svoje lovke razširila v 80-ih letih, ko se je trgovanje s prostitutkami in drogami preselilo tudi na območje Srbije, ZDA in Slovenije. Albanska mafija je ena izmed najpomembnejših mafijskih družb predvsem zato, ker ima številne trgovce z mamili, ki so ključni člen pri širjenju tega posla po celotnem Balkanu.
Albanska mafija temelji na družinskih skupnostih, katerih vodje določajo trgovanje z belim blagom, drogo in tudi bolj prefinjene tatvine. Trenutno sta dva albanska mafijca, Plaurent Dervishaj in Dukagjin Nikollaj na listi najbolj iskanih kriminalcev v ZDA. Prvi se je zapletal v spore s konkurenčnimi mafijami, drugi pa je eden vodilnih za tihotapljenje drog iz Amerike v Kanado.
Srbska mafija
Arkan, FOTO: Srbija net rs
Boter srbske mafije naj bi bil Ljuba Zemunac, boksar in gangster, ki je bil v 70-ih letih vpleten v številne rope in trgovanje z orožjem vsepovsod po Evropi. Njegove žrtve so bili predvsem jugoslovanski migranti, ki so posedovali trgovine, restavracije in lokale. Svoje posle je razširil po Italiji in Nemčiji, leta 1986 pa ga je ubil rival Goran Vuković. Eden mogočnih mafijskih šefov je bil tudi Joca Amsterdam, ki je na Nizozemskem in v Kolumbiji skrbel za trgovanje z drogami.
Medijsko najbolj razvpit srbski mafijec je bil Željko Ražnatović Arkan, pokojni soprog pevke Cece. V 80-ih in 90-ih je bil zaradi številnih umorov in ropov na Interpolovi listi najbolj iskanih kriminalcev, najbolj zanimiva pa je njegova domnevna povezava s slovenskim politikom Stanetom Dolancom, prijateljem Josipa Broza Tita. Če je bil Arkan v težavah, mu je Dolanc pomagal v zameno za služenje v skrivni jugoslovanski policiji UDBA, ki je opravila vrsto izsiljevanj in umorov političnih nasprotnikov. Srbska mafija pa je imela veliko podporo tudi pri Slobodanu Miloševiću, ki je med jugoslovansko vojno dovoljeval tihotapljenje cigaret in nafte.
Mehiška mafija
Mehiška mafija, FOTO: Listverse
Gre za eno mlajših mafijskih družb, ki so jo leta 1957 ustanovili v zaporu Deul. Idejni boter je bil Luis “Huero Buff” Flores, ki je bil pred tem član havajske gangsterske združbe. Njihov cilj je bilo teroriziranje jetniških paznikov in zaščita zapornikov, sami sebe pa so takoj poimenovali ‘mehiška mafija’.
Eden izmed najbolj znanih mafijcev je bil Joe Pegleg Morgan, ki je v 70-ih izvedel prvi ulični mafijski pokol v Los Angelesu in je bil vpleten v heroinske in kokainske posle, po kakršnih je mehiška mafija znana še dandanes. Poleg umorov članov rivalskih mafijskih družb, med drugim članov afriško-ameriške gangsterske naveze, je temeljna lastnost mehiške mafije delovanje znotraj, pa tudi zunaj zaporov. Dandanes je v ZDA kar okoli 300.00 članov mehiške mafije, svoj sloves pa vzdržuje z grožnjami konkurenčnim mamilarskim vodjam, katere prisilijo, da plačujejo davke ali pa plačajo z življenjem.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
