»
/ 12 mesecev ago

Avstralska genetičarka trdi, da se moškemu kromosomu Y obeta klavrn konec in da se je proces izumiranja moškega spola že začel

NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Na predavanju na Akademiji znanosti v Canberri je priznana avstralska genetičarka Jenny Graves pojasnjevala svojo teorijo o počasnem izumiranju moškega kromosoma Y, ki naj bi bil v primerjavi s kromosomom X zelo slabo zasnovan.

Kromosom Y propada

Gravesova trdi, da je kromosom Y, ki je nekoč imel približno isto število genov, kot ženski X, skozi stotine milijonov let evolucije večino izgubil. Kromosom X, od katerega imajo ženske dva, tako danes vsebuje 1000 genov, kromosom Y pa manj kot 100, med njimi gen, ki določa moški spol.

Kromosom Y je evolucijski spodrsljaj

Ženski spol naj bi bil v prednosti predvsem zato, ker ženske posedujejo dva kromosoma X, ki se lahko medsebojno ‘popravljata’. Kromosom Y pri moškem pa je sam, zato je vsaka poškodba usodna. ”Od 1700 genov, ki jih je kromosom Y imel na začetku, jih sedaj ima le še 45 – pa še ti so večinoma nepomembni,” pravi Gravesova.

Kaj se obeta človeštvu?

Gravesova pravi, da če človeštvo v prihodnjih milijonih let ne bo izumrlo, se bodo pojavili novi geni za določanje spola in s tem morda nova človeška vrsta. Kot primer znanstvenica navaja japonsko vrsto podgane (lat. Tokudaia muenninki), ki je preživela izumrtje kromosoma Y.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, ,

Sveži komentarji v forumu

Okoli 130.000 Slovencev ne ve, kakšno vodo pije, so opozorili ob robu današnjega posveta o pitni vodi v Ljubljani. Gre za posameznike, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda in se z vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij. Sicer je oskrba z vodo v Sloveniji ena najbolje urejenih javnih služb, menijo v Zbornici komunalnega gospodarstva.

Vrednosti prepovedanih drog v odpadnih vodah slovenskega glavnega mesta so se lani zmanjšale. Poleg Ljubljane sta v raziskavi evropskega centra za spremljanje drog sodelovali še dve slovenski mesti, vsa pa so se uvrstila na sredino oz. spodnjo polovico vseh analiziranih mest. Uporaba drog sicer v Evropi raste.

Populacije ptic v Sloveniji najbolj ogroža kmetijstvo, med območja, kjer so ptice najbolj ogrožene, pa spadata Ljubljansko barje in Goričko, je za STA povedala varstvena ornitologinja pri DOPPS Katarina Denac. Da bi prispevali k ohranitvi različnih vrst ptic, bi morala med drugim resorja kmetijstva in okolja delovati bolj usklajeno, meni.

Evropa je bila v času stare kamene dobe presenetljivo redko poseljena. Po novih ocenah je pred 33.000 do 42.000 leti na evropski celini živelo v povprečju največ 1500 lovcev in nabiralcev. Nemški znanstveniki so ugotovili, da je kolikor toliko vredno število prebivalcev imelo le pet regij, največja med njimi je bila v Franciji.

Podiranje visokih dreves v zimskih mesecih, da se tako očisti območje za pričetek gradnje, resno ogroža populacijo veveric v nemških mestih, svarijo strokovnjaki. Z vedno manj drevesi v mestih pa so male živali prisiljene gnezditi na balkonih, v cvetličnih loncih ali ptičjih hišicah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.