»
/ 2 tedna ago

Avstralska genetičarka trdi, da se moškemu kromosomu Y obeta klavrn konec in da se je proces izumiranja moškega spola že začel

NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Na predavanju na Akademiji znanosti v Canberri je priznana avstralska genetičarka Jenny Graves pojasnjevala svojo teorijo o počasnem izumiranju moškega kromosoma Y, ki naj bi bil v primerjavi s kromosomom X zelo slabo zasnovan.

Kromosom Y propada

Gravesova trdi, da je kromosom Y, ki je nekoč imel približno isto število genov, kot ženski X, skozi stotine milijonov let evolucije večino izgubil. Kromosom X, od katerega imajo ženske dva, tako danes vsebuje 1000 genov, kromosom Y pa manj kot 100, med njimi gen, ki določa moški spol.

Kromosom Y je evolucijski spodrsljaj

Ženski spol naj bi bil v prednosti predvsem zato, ker ženske posedujejo dva kromosoma X, ki se lahko medsebojno ‘popravljata’. Kromosom Y pri moškem pa je sam, zato je vsaka poškodba usodna. ”Od 1700 genov, ki jih je kromosom Y imel na začetku, jih sedaj ima le še 45 – pa še ti so večinoma nepomembni,” pravi Gravesova.

Kaj se obeta človeštvu?

Gravesova pravi, da če človeštvo v prihodnjih milijonih let ne bo izumrlo, se bodo pojavili novi geni za določanje spola in s tem morda nova človeška vrsta. Kot primer znanstvenica navaja japonsko vrsto podgane (lat. Tokudaia muenninki), ki je preživela izumrtje kromosoma Y.

Facebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, ,

Slovenski dokumentarni fotograf Ciril Jazbec je na mednarodnem fotografskem natečaju World Press Photo osvojil drugo nagrado v kategoriji Okolje. Nagrajen je bil za serijo fotografij, ki jih je posnel v severni Indiji, objavljene pa so bile lani v reviji National Geographic. Doslej so nagrado na tem natečaju prejeli le trije slovenski fotografi.

Inštitut za zdravje in okolje je objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa, ki vsakemu posamezniku omogoča, da izračuna svoj ekološki odtis. Le z vrednotenjem življenjskega sloga in ozaveščanjem lahko naredimo pomembne spremembe k bolj čistemu okolju in posledično zdravju ljudi, so v sporočilu za javnost poudarili v inštitutu.