Profimedia
Dan spomina na mrtve je čas, ko se spominjamo pokojnih, ki so nam bili blizu, je za STA dejala Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja. Tako za ta dan kot za dneve pred njim je značilno obiskovanje grobov, polaganje cvetja in ikeban nanje in prižiganje sveč v spomin na pokojne.
Po predkrščanskem verovanju naj bi se v tem času na domove vračale duše prednikov
Dan je povezan z dvema cerkvenima praznikoma, ki sta vsi sveti, 1. november, in verne duše, 2. november, je spomnila kustosinja za družbeno kulturo. Po predkrščanskem verovanju naj bi se v tem času na domove vračale duše prednikov. Pred 2. svetovno vojno so gospodinje pekle majhne kruhke, imenovane vahtiči ali krapci, po katere so hodili otroci in revni ljudje, v zahvalo pa so potem molili za duše umrlih. Ponekod so te kruhke delili tudi ob pokopaliških vratih, na pokopališčih ali pred cerkvijo. Ponekod so za duše umrlih zvečer puščali celo hrano in pijačo, je povedala.
Na veliko moč praznika po njenih besedah kaže tudi to, da se je po 2. svetovni vojni, ko so bili številni prazniki iz časa pred njo ukinjeni, obdržal. Le poimenovanje je bilo spremenjeno, saj se v javnem življenju ni več imenoval vsi sveti, ampak je postal dan mrtvih.
Morda bo zaradi epidemije obeleževanje praznika postalo bolj skromno
Ob dnevu spomina na mrtve tudi etnologi pozivajo k večji skromnosti. Tradicija obiskovanja sorodnikov in množično odhajanje na pokopališča, ki je v Sloveniji zelo živa, je bila lani zaradi razglašene epidemije okrnjena, a vpliv epidemije bo po oceni Židove zagotovo čutiti tudi tokrat. Upa, da smo se v času epidemije naučili, da je obeleževanje praznika lahko tudi bolj skromno.
Vsako leto po dnevu mrtvih ostanejo tone plastičnih ostankov pogorelih sveč, ki predstavljajo veliko ekološko breme / STA
Podobnega mnenja je tudi Dan Podjed z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. Po njegovem mnenju bo obeleževanje praznika potekalo podobno kot lani. “Zagotovo tako množičnega romanja, kot je bilo v letih pred lanskim, ne bo,” je prepričan. Z vidika preprečevanja širjenja virusa bi bilo to po njegovem mnenju smiselno. “Če bomo pazili nase, bi naše prednike verjetno najbolj razveselili, ne pa da na vso silo rinemo na grobove,” je dodal.
Ob prazniku tudi pozivi k bolj ekološkemu vedenju
Niti Židova niti Podjed se ob obravnavanju praznika ne moreta izogniti pozivu k večji skrbi za okolje, saj velika poraba sveč ob prazniku pomeni tudi veliko okoljsko obremenitev. “Pri uporabi sveč ob prazniku bi bili lahko bolj ekološki, saj sodimo med države, kjer pokupimo največ sveč,” je spomnila Židova. To po njenih besedah nikakor ni v skladu s skrbjo za okolje in planet. Upa, da bomo znali svoj odnos do pokojnih pokazati na bolj sprejemljiv način.
Podjed se je strinjal, da bi morali v tem času misliti ne le na prednike, ampak tudi na bodoče generacije. “Če bomo še naprej ravnali tako kot do zdaj, jim bomo pustili samo še večji kup odpadkov,” je posvaril. Naši predniki si po njegovem mnenju zagotovo ne bi želeli kupa plastike, ki ostane za nami.
Dan spomina na mrtve, 1. november, je državni praznik in dela prost dan. Praznik, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji po navedbah etnologov ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991. Praznik temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih v čast in spomin vseh svetnikov. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev. Papež Gregor IV. je prvotni datum praznika, 13. maj, leta 835 prestavil na 1. november.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
