Morda se vam je na plaži ali v puščavi kdaj utrnilo vprašanje, kaj bi našli, če bi še skopali globoko luknjo. Bi našli pesek, kamen, zemljo ali kupe zakladov, ki jih varuje duh Jafar?
Odgovor se seveda razlikuje glede na to, kje ste. Nekatere peščene sipine se na primer premikajo zaradi vetra, kar pomeni, da je lahko pod vami cel gozd, pa tudi vrtače, ki čakajo, da vas pogoltnejo.
Pesek nastane iz kamnin, zmletih zaradi vremenskih vplivov rek in drugih elementov. Ob obali neprestano razburkano morje skozi tisoče ali milijone let melje tudi kamenje.
Če bi kopali na plaži, bi verjetno našli pesek, stisnjen in pod pritiskom spremenjen v sedimentni kamninski peščenjak. Nadaljujte s kopanjem z uporabo napredne opreme za vrtanje (in ne več z lopatko za peščene gradove), in udarili boste v matično kamnino tega območja.
Kar zadeva puščave, vam morda sploh ne bo treba kopati. Večina puščav ni pokritih s peskom, ampak so sama izpostavljena kamnina. To je žal ‘spojler’ za to, kar bi našli pod peščenimi puščavami.
Pesek nastane zaradi preperevanja razgaljene kamninske podlage. Ko se suha puščavska pokrajina podnevi in ponoči ohlaja in segreva, se skala širi in poka. V tisočih ali milijonih let se s pomočjo vetra, ki jih biča, kamnine zdrobijo v pesek. Če torej odkopljete sipino, boste našli matično kamnino ali zbito posušeno glino.
To seveda ne pomeni, da območja ne morejo biti zanimiva. Tavajoče peščene sipine lahko ohranijo, kar zakopljejo, vključno z nekaterimi osupljivimi drevesi kameljega trna v Nambiji. Poleg tega lahko vedno razkrijejo kako geološko presenečenje. Leta 2010 so znanstveniki denimo našli dokaze o prazgodovinskem ‘mega-jezeru’ pod peskom Sahare.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej