Pametna stranišča na Japonskem
Japonci so znani po svojih visokotehnoloških straniščih, ki jih lahko najdemo v več kot polovici gospodinjstev. Idejo za stranišča z vgrajenim bidejem so si sicer sposodili iz Švice in ZDA, a jo na sebi lasten način razvili do popolnosti. Možnosti samodejnega umivanja zadnje plati uporabnika s pomočjo vgrajene premične pipice so dodali nastavljanje različnih stopenj intenzivnosti in temperature vodnega curka, masažno funkcijo, sušenje intimnih predelov s toplim zrakom, samodejno čiščenje sedeža na straniščni školjki in potegovanje vode, nekatera pametna stranišča pa znajo tudi sama zapreti pokrov.
Med bolj ali manj potrebno dodatno opremo japonskih high-tech stranišč sodi tudi ogrevan sedež, glasbeni predvajalnik, avtomatsko osveževanje zraka, možnost hlajenja in naslonjala za roke. S pritiskom na tipko lahko sprožite tudi zvok splakovanja školjke in tako prikrijete nerodne zvoke pred radovednimi ušesi v sosednjem stranišču. Nekatera stranišča vas ob prihodu tudi prav lepo pozdravijo in povprašajo, kakšen je kaj vaš dan. V japonščini, seveda. Na trg pa naj bi prav kmalu prišla še pametnejša stranišča z medicinskimi senzorji, ki vam bodo kar med opravljanjem velike ali male potrebe izmerila srčni utrip in krvni pritisk, iz urina pa razbrala, ali imate v telesu morda preveč sladkorja ali maščob.
Afriška ekološka stranišča
Z izkupičkom od enega japonskega stranišča bi verjetno lahko nahranili celo afriško vas, zato ne čudi, da tam ob kopici drugih težav funkciji izločanja ne namenjajo toliko pozornosti. Večina skromnih, iz naravnih materialov narejenih bivališč na vasi ima le en skupen prostor, v katerem bi stranišča školjka izgledala kot iz znanstveno fantastičnega filma, poleg tega pa zaradi pomanjkanja kanalizacije ne bi bila sposobna služiti svojemu namenu.
Prebivalci afriškega podeželja tako svoje potrebe opravljajo kar za najbližjim grmom ali pa v skupnih straniščih, ki se na prvi pogled ne razlikujejo dosti od naših lesenih poljskih stranišč na ”štrbunk”. Razlika je le v tem, da sta v vsakem stranišču dve luknji, pod njima pa dva ločena zbiralnika – eden je trenutno v uporabi, v drugem pa se izločki kopičijo in sušijo, dokler ga ne izpraznijo in z njimi pognojijo polja. Širjenje smradu preprečijo s posipanjem pepela, ki jim ga zaradi kuhanja na odprtem ognju nikoli ne primanjkuje. Tudi iz preproste logike Afričanov se torej vedno lahko česa naučimo.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
