Odpri galerijo
Najbolj gorljiva snov - klorov trifluorid. 1 / 10Najbolj gorljiva snov
Bencin, napalm, smodnik? To so igrače proti materialu, ki so ga celo nacistični znanstveniki med drugo svetovno vojno razglasili za prenevarnega za uporabo. Gre za snov, ki lahko zažge celo pesek! Klorov trifluorid – spojina, ki se je večina izogiba, je postala tudi snov legend. Ena od teh pravi, da se je enkrat po nesreči izlila tona te substance, ki se je nato vnela. Prežgala naj bi 30 cm betona in meter peska (ki se uporablja kot ognjevaren material). Impresivno!
Najbolj toksičen strup
Ne, ne gre za strupe iz filmov, kot je James Bond, niti za izločke strupnih žlez tropskih strupenjač. Zadeva je veliko resnejša! Snov proizvajajo drobne bakterije Clostridium botulinum, uporabljajo jo v zdravstvu. Gre za botoks, ki si ga slavni in bogati veselo vbrizgavajo v obrazne mišice! Že količina, ki je enaka zrnu soli, lahko ubije človeka, težkega 90 kilogramov. Če bi ga pravilno razpršili, bi za popolno iztrebljenje človeštva po podatkih znanstvenikov potrebovali le 4 kilograme te smrtonosne spojine.
Najbolj vroča snov
Ko z visoko hitrostjo (blizu svetlobne hitrosti) trčijo atomi zlata, dobimo juho iz kvarkov in gluonov, katere toplota znaša 4 trilijone stopinj Celzija; ta temperatura je 250.000 krat bolj vroča od notranjosti sonca. Sproščena energija zadostuje za topljenje protonov in nevtronov, kar je na meji verjetnega. Znanstveniki domnevajo, da nam lahko snov pričara vpogled v rojstvo našega vesolja, veselja pa je hitro konec, saj je snov obstajala le triljoninko triljoninke sekunde, po dolgem pa je merila le triljoninko centimetra.
Najbolj temna snov
Karbonske nanocevke se uporabljajo v kompozitnih materialih, saj izboljšujejo prevodnost, odpornost na toploto ter mehanske in druge značilnosti materialov. Nas je v tem primeru zanimala predvsem njihova neverjetna temnost – material, narejen iz njih, absorbira 99.9 % vse svetlobe, ki pade nanj. Površina je namreč zelo groba in neenakomerna, kar svetlobo razprši; ker so nanocevke tudi superprevodniki, odlično absorbirajo svetlobo. Zaradi teh karakteristik znanstveniki napovedujejo uporabo le-teh v najbolj zmogljivih teleskopih prihodnosti in fotovoltaiki.
Najbolj jedka kislina
Fluoroantimonska kislina (HSbF6) je 1016-krat močnejša od nerazredčene (100 %) žveplove VI kisline (H2SO4) in topi celo steklo. Ko pride v stik z vodo, eksplodira, hlapi, ki se izločajo pri reakcijah z drugimi spojinami, pa so tako strupeni, da lahko od njih umrejo vsi, ki so takrat slučajno v istem prostoru.
Najbolj eksploziven eksploziv
Prvo mesto si trenutno delita dve spojini, HMX in heptanitrokuban. Slednji se večinoma ne uporablja v komercialne namene in večinoma ne zapusti laboratorijev. HMX po drugi strani uporabljajo kot trdo raketno gorivo, v izstrelkih in kot detonator nuklearnega orožja. Po moči je skoraj 2-krat močnejši od spojine TNT.
Najbolj radioaktiven izotop
Radioaktivni elementi se po navadi ne svetijo, večina izotopov izgleda kot običajne kamenine in kovine in le Geigerjev števec lahko izmeri radiacijo, ki je človeškim čutilom nevidna. Drugače je pri poloniju, ki oddaja modrikast sij, saj visoka stopnja radiacije, ki jo oddaja, močno poviša energijo molekul zraka, ki ga obdaja. En gram polonija 210 odda 140 W energije. Zaradi velike količine alfa žarkov, ki jih oddaja v neposredno okolje, ga uporabljajo za segrevanje termoelektričnih celic satelitov, v zelo majhnih količinah ga uporabljajo tudi v antistatičnih omelih, saj nevtralizira statično elektriko.
Najtrša snov
Diamant ni najtrša snov na zemlji, prekaša ga namreč umetno izdelan diamant iz nanopaličic. Razvili so ga leta 2005 v Nemčiji, verjetno bo v uporabi podobno kot industrijski diamanti (rezila, svedri), vendar bo bolj odporen na obrabo.
Najbolj magnetna snov
Leta 2010 so iz železa in dušika ustvarili material, ki je 18 % bolj magneten, kot material, ki je bil nosilec rekorda. Znanstvenik, ki ga je razvil, se je potrudil, da se ga da replicirati, saj supermagnetni material, ki so ga izdelali na Japonskem leta 1996, ni bilo mogoče poustvariti. Če lahko material preide v serijsko proizvodnjo, se lahko zgodi, da se nam obeta nova doba bolj učinkovite elektronike in magnetnih pogonov.
Najbolj tekoči superfluid
Superfluidnost je agregatno stanje, ki nastane pri izredno nizkih temperaturah, snovi imajo pri tem zelo dobro toplotno prevodnost in izjemno nizko viskoznost. Najboljši primer je helij 2, ki brez napora steče skozi drugače trdne snovi – zaradi ničnega trenja v trenutku spolzi skozi nevidne pore v materialu. Helij 2 je najboljši toplotni prevodnik na svetu, več stokrat boljši od bakra. Toplota v njem potuje tako hitro, da se ne razprši, temveč se giblje v valovih, kot zvok.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
