Čisto vsak pobeg z otoka Alcatraz je bil neuspešen
Statistika pobeglih z Alcatraza je takšna: bilo je 14 poskusov pobega, v katerih je sodelovalo 36 zapornikov, dva izmed njih sta poskusila dvakrat. 23 izmed njih so jih ujeli, šest jih je bilo med pobegom ubitih, za tremi zaporniki pa se je izgubila vsaka sled. Za slednje je obveljalo uradno poročilo, da so se utopili v morju. Govora je o Franku Morrisu ter bratoma Anglinu in Allanu Westu.
Trije zaporniki so s pomočjo sojetnikov oblikovali mini vrtalni strojček iz motorja sesalnika in ostalih pripomočkov, s katerim so postopoma skopali dovolj veliko luknjo v steni. Od tu so se skozi zračnik splazili v hodnik, ki je vodil do strehe. Po vodnih ceveh so se spustili dvanajst metrov nižje do tal, preplezali ograjo, napihnili splav, ki so ga sešili iz dežnih plaščev, in se pognali v vodo. Da pazniki med nočnim obhodom ne bi opazili, da zapornikov ni, so v postelje položili lutke s pravimi lasmi, ki so jih po majhnih količinah kradli iz zaporniške brivnice. Na kopnem so nameravali oropati trgovino z oblačili, ukrasti avto in se odpeljati vsak v svojo smer, a jih tam ni opazil nihče. Čez nekaj časa je morje naplavilo eno truplo in nekaj osebnih predmetov.
109 zapornikov se je dokopalo do svobode… dobesedno
Pobeg iz zapora Libby je postal legendaren, saj je v noči iz 9. na 10. februar 1864 iz utrdbe uspelo pobegniti kar 109 zapornikom. Načrt pobega sta skovala dva zapornika, pomagalo pa jima je 13 sojetnikov, ki so se zavezali molku. Ponoči, ko so drugi jetniki spali, je skupinica pridno kopala luknjo v steni nekdanje kletne kuhinje. Najprej so odstranili omet, potem še opeko in uspelo jim je narediti luknjo v zidu, ki je bila dovolj velika za pobeg. Potrebno je bilo dvainpetdeset dni skrbno organiziranega kopanja rova in ogromna mera vztrajnosti, kar jih je, kljub podganam v rovu, končno pripeljalo na drugo stran ograje. Sklenili so, da vsak izmed petnajsterice s seboj pripelje še prijatelja, na koncu je na svobodi končalo kar 109 zapornikov. 59 jih je ostalo na svobodi, 48 so jih ujeli in pripeljali nazaj, dva pa sta utonila v reki James.
Legendarni pobeg popularnega gangsterja Dillingerja
John Dillinger je v času ameriške depresije ropal banke, med ljudmi pa je vladalo veliko nezadovoljstvo in nezaupanje. Čeprav je Dillinger postal državni sovražnik št. 1, je ljudstvo požiralo zgodbe o njem in ga častilo kot Robina Hooda. Dillinger je tako legendaren, da nihče točno ne ve, katera različica zgodb o njegovem pobegu izza zapora Crown Point je prava. Dillinger naj bi 3. marca 1934 z leseno pištolo obvladal paznika, namestnika šerifa in varnostnika ter jih zaprl v celico. Nato naj bi se oborožil z dvema pravima puškama, pridružili pa so se mu še trije zaporniki. Prišli so do garaže zapora, ki je bila polna zaposlenih, a se je zapornikom zaradi Dillingerjevega ustrahovanja s pištolo uspelo odpeljati iz utrdbe s šerifovim avtom. Dillingerja sicer niso ujeli, a so mu bili vedno za petami. Na prostosti se je spet lotil ropanja bank, umrl pa je pod streli specialnega agenta Melvina Purvisa, ki ga je pričakal pred kinom, v katerem si je Dillinger, med drugim tudi ljubitelj sedme umetnosti, pravkar s punco ogledal film Manhattan Melodrama. Njegovi oboževalci še danes 22. julij praznujejo kot Dan Johna Dillingerja, po njem pa so posneli tudi nekaj filmov. Zadnjega ste mogoče ujeli v kinematografih lani, ko ga je upodobil Johnny Depp.
Nazaj v zapor pri 72-ih
Ronald Arthur Biggs je bil obsojen na 30 let zapora, ker je sodeloval pri enem največjih ropov stoletja, Great Train Robbery. V zaporu je začel že prvi dan razmišljati o pobegu, čeprav so skrbno nadzorovali vsak njegov gib. S prijateljem sojetnikom je nekega popoldneva telovadil na dvorišču, z druge strani ograje pa jima je bivši zapornik spustil lestev iz vrvi. Prijateljska sojetnika sta pritegnila pozornost paznikov, medtem ko sta Biggs in njegov prijatelj splezala na drugo stran zidu. Na svobodi se je Biggs odločil za bolečo lepotno operacijo obraza, s katero je dobil popolnoma drugačen videz in si spremenil ime. Živel je v Avstraliji, Riu de Janeiru, imel dve ženi in skorajda bankrotiral. Lahko bi živel svobodno življenje, a se je leta 2001 odločil odpotovati v Veliko Britanijo, kjer ga je po več kot tridesetih letih dosegla roka pravice in so ga pri 72-ih letih starosti končno spravili za zapahe. Lani so ga sočutno spustili v svobodo.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej