Podnebje, kakršnega smo vajeni, je odvisno od stabilnosti tega morskega toka / Profimedia
Temperature na površju svetovnih oceanov že tedne vzbujajo skrb. So precej višje kot običajno – predvsem v severovzhodnem Atlantiku. Natančne meritve tam izvajajo že od leta 1979, največje odstopanje junija v zadnjih 44 letih pa je bilo 0,49 stopinje Celzija. Za junij 2023 pa je bila zdaj zabeležena anomalija 1,36 stopinje Celzija.
Glede na to situacijo, ki je daleč od normalne, sta dva danska raziskovalca prišla do še ene slabe novice. Po izračunih Petra in Susanne Ditlevsen (oba z Univerze v Kopenhagnu) bi lahko pomemben morski tok propadel že sredi tega stoletja, verjetno že leta 2025. To novo delo, ki je bilo objavljeno v torek v reviji ” Nature Communications«, je v nasprotju s 6. ocenjevalnim poročilom Medvladnega odbora za podnebne spremembe IPCC, po katerem se bo severnoatlantski krožni sistem nadaljeval v 21. stoletju.
Kaj je AMOC?
Morski tok AMOC (Atlantic Meridional Overturning Circulation) je pomemben cirkulacijski sistem v oceanih, ki prenaša toploto in soli po svetovnih oceanih, predvsem v Atlantskem oceanu. Ta sistem deluje kot neke vrste “globalni transporter” in ima pomembno vlogo pri uravnavanju svetovnega podnebja.
AMOC tvorita dva tokokroga.
Globinski tokokrog: V toplih tropskih območjih se ocean ogreva, pri čemer absorbira sončno energijo. Posledica tega je, da se voda segreje in postane manj gosta. Ta manj gosta voda se premika proti severu vzdolž površine Atlantskega oceana. Na severu se voda ohlaja in izgublja toploto v okoliški atmosferi, zaradi česar postaja gostejša. Ko postane dovolj gosta, se potopi proti dnu in tvori globinski tokokrog.
Površinski tokokrog: Na severu Atlantskega oceana, predvsem v bližini Grenlandije in Norveške, se morska voda močno ohlaja in postaja zelo slana zaradi izgube vode zaradi zmrzovanja (tvorbe ledu). Ta hladna in slana voda postane izjemno gosta in se potopi proti dnu, kjer tvori še en tokokrog, imenovan površinski tokokrog.
Skupaj tvorita ta dva tokokroga AMOC, ki prenaša ogromno količino toplote in soli po Atlantskem oceanu. AMOC ima pomembno vlogo pri uravnavanju podnebnih pogojev v različnih delih sveta. Na primer, prenos toplote od tropskih območij proti severu omogoča, da ima severnoevropsko podnebje relativno mile zime, kljub temu da ležijo dokaj visoko na severu.
Zakaj je AMOC pomemben
Ta tok je eden največjih oceanskih tokov na zemlji in velja za toplotno črpalko severne Evrope. Brez njene oskrbe s toploto, ki približno ustreza proizvodnji električne energije za milijon velikih blokov jedrske elektrarne, bi bilo v večjem delu Evrope pet do deset stopinj hladneje. Propad toka bi imel tudi resne podnebne posledice po vsem svetu. Nazadnje se je taka nenadna podnebna sprememba zgodila med tako imenovanimi dogodki Dansgaard-Oeschger v zadnji ledeni dobi, piše danski avtorski dvojec. Takrat so bila povprečna temperaturna nihanja na severni polobli od 10 do 15 stopinj Celzija v desetletju, medtem ko smo zdaj že celo stoletje le malo nad eno stopinjo. Nekaj podobnega bi nam v 21. stoletju lahko grozilo s propadom toka AMOC.
Za svojo novo študijo sta danski podnebni fizik Peter Ditlevsen in biostatistik Susanne Ditlevsen analizirala temperature morske površine v severnem Atlantiku med letoma 1870 in 2020. Ti zapisi imajo prednost, da segajo veliko dlje kot neposredne meritve AMOC, ki so se začele šele leta 2004. V teh podatkih je avtorski dvojec našel zgodnje opozorilne signale za kritično tranzicijo sistema AMOC in sumi, da bi ta lahko obstal ali propadel že leta 2025 in najkasneje leta 2095.
Konkretnih razlag za že opaženo in splošno sprejeto upočasnitev in strah pred skorajšnjim zlomom Ditlevsenova ne dajeta. Verjetna pa je po njihovem mnenju povezava z naraščajočimi koncentracijami CO2; lahko pa so v igri tudi drugi mehanizmi. In ni mogoče izključiti, da je propad le delen.
Zalivski tok in AMOC
Zalivski tok in AMOC (Atlantic Meridional Overturning Circulation) sta dva različna morska toka v Atlantskem oceanu, ki imata različne vloge in delovanje, čeprav večina ljudi zaradi nepoznavanja razlike za oboje uporablja pojem Zalivski tok.
Zalivski tok (ang Gulf Stream) je močan, hitri, topli površinski tok, ki se začne v tropskem delu Atlantskega oceana. Kot nakazuje ime, izvira iz Mehiškega zaliva. Ko zapusti zaliv, se premika proti severu in se razteza proti vzhodni obali Združenih držav in Kanade. Nato prečka Atlantik proti Evropi. To je eden od najbolj znanih morskih tokov na svetu.
Zalivski tok je znan po svoji vlogi pri prenosu ogromnih količin toplote in energije iz tropskih območij proti severu. Posledično vpliva na podnebje in vreme ob obalah, ki jih doseže. Na primer, zalivski tok ima pomembno vlogo pri zmehčanju zimskih temperatur na vzhodni obali Severne Amerike in omogoča relativno blago podnebje v Evropi, še posebej v obalnih regijah.
AMOC pa je celovit cirkulacijski sistem v Atlantskem oceanu, ki vključuje več različnih tokokrogov, vključno s prej pojasnjenima globinskim in površinskim tokokrogom. Ta sistem deluje na globalni ravni in prenaša toploto in soli po celotnem Atlantskem oceanu.
Kot smo že omenili, se AMOC začne s površinskim tokokrogom na severu Atlantskega oceana, kjer hladna, slana voda iz Grenlandije in Norveške potone proti dnu, kar tvori globinski tokokrog. AMOC ima ključno vlogo pri uravnavanju podnebnih pogojev na svetovni ravni, saj prenaša ogromne količine toplote, kar vpliva na regionalne in globalne podnebne vzorce.
Torej, ključna razlika med Zalivskim tokom in AMOC je, da je Zalivski tok specifičen površinski tok, ki izvira iz Mehiškega zaliva in prenaša toploto iz tropskih območij proti severu, medtem ko je AMOC celovit sistem cirkulacije v Atlantskem oceanu, ki vključuje več tokokrogov in prenaša toploto po celotnem Atlantskem oceanu.
Znanstveniki se ne strinjajo glede napovedi / Profimedia
Nestrinjanje glede ugotovitev danske raziskave
Nekateri raziskovalci, ki niso bili vključeni v prej omenjeno študijo, precej skeptični glede tega zelo pomembnega napredka morebitnega kolapsa AMOCA. Niklas Boers iz Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov (PIK) na primer kritizira močno poenostavljene predpostavke avtorskega dvojca glede mehanističnega opisa AMOC, ki “vsekakor ne upošteva” njihove kompleksnosti. Te negotovosti po njegovem v trenutni študiji niso bile dovolj kvantificirane.
Upočasnitev AMOC je znana že vsaj od leta 2015, od leta 2021 pa je tudi jasno, da je izgubil stabilnost. “Če sem iskren, mislim, da je vse, kar presega to, špekulacija.” Nazadnje kritizira tudi morebitne posledice propada AMOC, ki jih avtorski dvojec oriše kot pretirane: namesto temperaturnih nihanj od deset do 15 stopinj Boers pričakuje “največ osem stopinj v zelo visokih severnih zemljepisnih širinah. V Srednji Evropi je bolj verjetna ohladitev za dve do pet stopinj. Po našem trenutnem razumevanju bi zagotovo trajalo 50 let, precej dlje, da bi se učinki pokazali.”
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
