Doc. dr. Urban Bren, vodja raziskave na Kemijskem inštitutu

Slovenski raziskovalci na Kemijskem inštitutu izvajajo visoko inovativno, tehnološko zahtevno in edinstveno raziskavo. Na sledi so naravnim spojinam (t.i. lovilcem kemijskih karcinogenov), ki bi rakava obolenja lahko preprečile že pred kemijsko poškodbo človekovega dednega materiala, t. j. pred morebitnim nastankom raka.

Rakava obolenja vse pogostejša

Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. Od rojenih leta 2010 bo namreč do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. V zadnjih letih na leto za rakom zboli več kot 12.000 Slovencev, nekoliko več moških kot žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.700. Rak tako skupaj s koronarnimi boleznimi vzame največ človeških življenj, njegova pojavnost pa v zadnjih desetletjih samo narašča.

Iskanje spojin z računalniško simulacijo

Računalniška simulacija kemijskih procesov s pomočjo ogromne gruče računalnikov naj bi identificirala snovi, ki preprečujejo nastanek raka

”V sadju in sadnih ekstraktih se nahaja obilica spojin, možnih kandidatov za preprečevanje raka. V okviru raziskave proučujemo maline, grozdje, kurkumo in hmelj, ki so le nekateri izmed tipičnih predstavnikov. Cilj naše raziskave je najti dober naravni lovilec kemijskih karcinogenov oziroma naravno spojino, ki bi v človekovem telesu delovala tako, da bi preprečila kemijsko poškodbo DNA in s tem morebitni nastanek raka. Raziskavo izvajamo s pomočjo računalniških simulacij na največji računalniški gruči v Sloveniji. Tudi v tem pogledu je inovativna in se razlikuje od tradicionalnih znanstvenih raziskav. Prof. Arieh Warshel, avtor vpeljave računalniških simulacij na področje kemije in moj znanstveni kolega, je namreč ravno pred nekaj dnevi za to dejanje prejel Nobelovo nagrado,” je povedal doc. dr. Urban Bren, vodja raziskave na Kemijskem inštitutu.

Kozarec mleka proti raku?

Uspešnemu zaključku raziskovalnega projekta bodo sledile eksperimentalne študije na najučinkovitejšem naravnem lovilcu kemijskih karcinogenov ter proces njegove optimizacije v funkcionalni prehranski dodatek: ”Naravne spojine, ki jih iščemo, se raztapljajo tako v vodi kot v maščobah. Posledično mleko in določeni mlečni izdelki predstavljajo idealno živilo za vnos teh spojin in uporabo v funkciji prehranskih dodatkov,” pravi Mateja Juvančič, vodja razvoja izdelkov in tehnologij v Ljubljanskih mlekarnah.

Projekt, ki poteka v sodelovanju med Kemijskim inštitutom in Ljubljanskimi mlekarnami ter ob podpori Evropske unije, Sklada za regionalni razvoj, pa je zanimiv še z enega zornega kota. V projektu se tesno prepletata znanost in gospodarstvo in kot pravita direktor Kemijskega inštituta in predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn, je to prava pot za razvoj.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej