Kaj prinaša Družinski zakonik?
Družinski zakonik, ki ga je pred kratkim podprlo sedem strank (Lista Virant, Pozitivna Slovenija, SD, LDS, TRS, SMS – Zeleni in Zares), v ospredje postavlja otroka. Prinaša novo definicijo družine (»Družina je povsod tam, kjer je otrok.«), ki po besedah Mance Košir iz stranke TRS končno ujame duha časa. Razlogov za Družinski zakonik je kar nekaj, kljub temu pa nekateri ostajajo skeptični. Zakonik prinaša predvsem novosti v dojemanju pojma družine, nekatere pravno-socialne novosti za istospolne partnerje, nekaj bremena pa s socialnih služb prenese na sodišča. Med drugim bo z Družinskim zakonikom poenostavljen tudi proces sklepanja zakonske zveze, saj bo zakonsko zvezo možno skleniti zunaj uradnih prostorov, pred matičarjem in brez prisotnosti prič ter pooblaščenca. Nekaj osnovni ciljev Družinskega zakonika:
– izboljšanje položaja otrok v vseh družinskih razmerjih (vsi otroci imajo enake pravice, ne glede na to v kakšni družini živijo)
– hitrejše reševanje zadev na družinskem področju
– uvedba instituta zagovornika otroka, ki bo poskrbel, da se bo v postopkih, ki tečejo v zvezi z njim, slišal tudi njegov glas
– prepoved telesnega kaznovanja otroka in drugega ponižujočega ravnanja
– ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij
Kaj Družinski zakonik prinaša istospolnim partnerjem?
Novi Družinski zakonik tistim v partnerski skupnosti (življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških) ali zunajpartnerski skupnosti (življenjska skupnost dveh oseb istega spola, ki nista sklenili partnerske skupnosti) prinaša nekatere socialne pravice, ki so bile do zdaj priznane le poročenim in zunajzakonskim parom. Tako bodo istospolni partnerji lahko:
– se zdravstveno zavarovali po partnerju
– vzeli bolniško za nego partnerja
– dobili vdovsko pokojnino ali pogrebnino
– sklenili partnersko skupnost pred matičarjem
– prevzeli priimek partnerja brez doplačila
– posvojili biološkega otroka svojega partnerja (istospolna partnerja po novem Družinskem zakoniku skupaj še vedno ne moreta posvojiti otroka ali se poročiti)
Zakaj ZA Družinski zakonik?
Spletna stran Semza.si je oblikovala 10 razlogov, zakaj lahko 25. marca obkrožimo Za:
- ker nikogar ne ogroža in nikomur nič ne jemlje, daje pa pravice tistim, ki jih sedaj nimajo
- ker vsakemu otroku zagotavlja varno in skrbno družinsko okolje
- ker človekove pravice pripadajo vsem ljudem
- ker ureja socialni položaj istospolnih parov
- ker izboljšuje položaj otrok v rejniških družinah (Družinski zakonik po novem rejništvo omeji na tri leta z možnostjo podaljšanja, kar pomeni, da bo potrebno hitreje poiskati trajno rešitev in zaščititi otroka)
- ker daje boljšo zaščito otrokom, ki trpijo ali so žrtve zlorab in nasilja
- ker parom nudi strokovno svetovanje in družinsko mediacijo
- ker parom omogoča več izbire pri načinu sklenitve zakonske zveze
- da ne bomo na naslednjem referendumu odločali o pravici do splava in kontracepcije
- ker ne želimo spodbujati nestrpnosti
Nekateri še vedno proti Družinskemu zakoniku
Med glavnimi nasprotniki Družinskega zakona se najde rimsko-katoliška cerkev, ki svoje vernike poziva k »ohranjevanju družine takšne, kot jo poznamo«. Proti Družinskemu zakoniku so tudi v Novi Sloveniji in v SDS-u. Predsednica NSi, Ljudmila Novak, v imenu stranke razlaga, da zakonik ne podpira družine, ampak jo želi razvrednotiti. Meni, da gre le za uveljavljanje interesa manjšine. Istospolni partnerji pa naj ne bi posvojili biološkega otroka svojega partnerja z razlogom, da za psihološki razvoj otroka ni dobro, da ima dva očeta ali dve mami, premoženje pa se lahko zapušča tudi na druge načine. Zelo glasen nasprotnik Družinskega zakonika je tudi Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in otrokove pravice, kjer obžalujejo odločitev vlade, s katero želi odvzeti temeljno pravico očeta in mame. Nekateri menijo, da Družinski zakonik odpira tudi pot do trgovine z otroki in da predstavlja le prvi korak do posvojitev otrok v istospolne skupnosti. Opozarjajo tudi na možnost, da bi se dva heteroseksualna človeka za otroka odločila zgolj zato, da otrok nato pripade enemu izmed njiju ter skozi postopek posvojitve tudi njegovemu istospolnemu partnerju.
Kaj pa fizično kaznovanje otrok?
Zakonik prepoveduje telesno kaznovanje otrok. Takšno prepoved je uzakonilo že več evropskih držav. Pri nas so mnenja o tem, ali je telesno kaznovanje kdaj upravičeno, deljena. Dr. Vesna Vuk Godina, ki budno spremlja dogajanje okoli Družinskega zakonika, je prepričana, da bi morala biti blaga telesna kazen, recimo udarec po zadnjici, dovoljena v treh primerih: ko otrok ogroža sebe, ko skuša poškodovati druge ali pa druga kazen ne zaleže. Drugi strokovnjaki trdijo, da je otroka potrebno kaznovati na kak drug, naraven način. Deljenega mnenja so tudi starši. Po mnenju nekaterih včasih zaleže, da mu odvzameš njegovo najljubšo igračo, včasih pa zaleže zgolj »ena po riti«.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej