Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Zanimivosti

Zakaj je človeško uho takšno, kakršno je

A. P. / STA
29 maja, 2021 / pred 4 leta

Znanstveniki se še vedno ukvarjajo z vprašanjem evolucije ušesa. Predvsem, kako so se tesno med seboj povezani deli v ušesu neodvisno eden od drugega prilagodili različnim razmeram in življenjskim okoljem v naravi. Strokovnjaki za evolucijsko biologijo na Dunaju domnevajo, da je prilagajanje ušesa omogočila sprememba čeljusti.

Komentiraj Share Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Slušne kosti vretenčarjev so najmanjše kosti skeleta, a nosilec sluha in ravnotežja v organizmu. Soodgovorne so tudi za držo glave in telesa ter stabilizacijo vida ob premikanju glave. Prav nikjer v okostju vretenčarjev nosilci tako različnih funkcij v organizmu niso tako blizu skupaj kot v ušesu, avstrijska tiskovna agencija Apa povzema Philippa Miterröckerja z univerze na Dunaju.

Uho je takšno zaradi razvoja čeljusti

Prav različne funkcije, ki jih opravlja uho, preprečujejo neodvisno evolucijo posameznih delov tega organa. Pri tem pa ne gre spregledati, da srednje in notranje uho pri sesalcih, tudi pri človeku, do svoje končne velikosti zraste že kmalu po rojstvu.

In prav zato se pojavlja vprašanje, kako so se sesalci, ki so bili sprva predvsem bitja, ki so bila aktivna ponoči in s tem odvisna od sluha, tako močno razvili v vrste, ki so zavzele prostor v vodi, v zraku, na zemlji in pod zemljo. Vsi ti različni ekosistemi ne zahtevajo namreč le velikih prilagajanj sluha, ampak tudi različne oblike gibanja in drž telesa.

Slušne kosti sesalcev – stremence, kladivce in nakovalce – naj bi se skozi evolucijo razvile iz primarnega čeljustnega zgloba, trdijo avstrijski raziskovalci. Pri pticah in plazilcih je v spodnji čeljusti še več kosti, a sluh prenaša vsega ena koščica. V nasprotju z njimi je bobnič pri sesalcih ločen od čeljusti. “Prav evolucijska sprememba čeljusti v slušne kosti je eden najbolj pomembnih korakov v razvoju vretenčarjev,” trdi Mitterröcker.

V časniku Evolutionary Biology znanstveniki z Dunaja pišejo, da je evolucija čeljusti izboljšala žvečenje hrane in sluh, čemur je sledil evolucijski razvoj kompleksnega ušesa. “Prepričani smo, da je razvoj ušesa iz dela čeljusti, ločeno so potekale vsaj tri faze, dal sesalcem dolgoročno veliko prednosti pri razvoju,” so zapisali znanstveniki.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
ušesa, zanimivosti o človeškem telesu, znanstvene zanimivosti
Komentiraj Share Share Share WhatsApp

Najbolj brano

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Ravnokar objavljeno

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Zakaj je v hladilniku lučka, v zmrzovalniku pa ne? Razlog je presenetljivo preprost…

  • Moj dom

Kdor redno uživa ta sadež, ne potrebuje viagre

  • Moje zdravje

Evolucija športne opreme: Kako so izboljšave opreme spremenile igro

  • Zabava

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice Kitajska koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Poznate najdaljšo besedo v slovenskem jeziku? Ima kar 25 črk, njen pomen pa poznajo le redki…

  • Zanimivosti

Če želimo razumeti pomen najdaljše slovenske besede, se moramo poglobiti v filozofijo

Koščic od breskev, marelic in sliv ne bi smeli metati v smeti. Zakaj?

  • Zanimivosti

Koščic od sadja nikar ne mečite v smeti, z njimi lahko naredimo nekaj veliko bolj koristnega

Znanstveniki: Našli smo zamenjavo za eno najbolj problematičnih sestavin v živilih!

  • Zanimivosti

Približno polovica vseh pakiranih živil vsebuje palmovo olje, saj je ta izdelek vsestransko uporaben, negova pridelava pa je zelo donosna. A palmovo olje predstavlja visoke stroške za okolje, proizvodnja pa je glavni vzrok za krčenje tropskih gozdov.

Psi se od nas nalezejo odvečnih kilogramov

  • Zanimivosti

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Danskem.

Resnica o veliki noči, ki jo poskuša Cerkev prikriti: Nekoč je bil to praznik seksa!

  • Zanimivosti

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

Mislile so, da je striptizer: Poglejte, kako so reagirale vzburjene gostje zabave, ko je prišla policija!

  • Zanimivosti

Vse se je končalo tako, da je preprosto odšel, saj so vsi začeli twerkati okoli njega.

Kaj se zgodi, če mačka pije mineralno vodo

  • Zanimivosti

Mineralna voda je lahko pravi vir zabave za naše mačje prijatelje

Ob zvoku ‘piščalke smrti’ vam bo zaledenela kri (video)

  • Zanimivosti

Prisluhnite zvoku starinskega glasbila Aztekov, ki so ga igrali ob prazniku mrtvih in med vojnami.

Pravi in divji kostanj: Zakaj je eden užiten, drugi pa strupen? Kako ju ločiti?

  • Zanimivosti

Skupna imena “kostanj” in podobna zunanjost obeh dreves lahko včasih zmedejo ljudi, vendar pa je bistvena razlika med užitnostjo pravega kostanja in strupenostjo divjega kostanja. Zato je pomembno, da prepoznamo in ločimo ti dve vrsti dreves ter se zavedamo njihovih različnih lastnosti in uporabe.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Ne sprejemam piškotkov.