Zaljubljenec se je skušal z zvijačo pretihotapiti k izbranki v Nemčijo

Znanstveniki se še vedno ukvarjajo z vprašanjem evolucije ušesa. Predvsem, kako so se tesno med seboj povezani deli v ušesu neodvisno eden od drugega prilagodili različnim razmeram in življenjskim okoljem v naravi. Strokovnjaki za evolucijsko biologijo na Dunaju domnevajo, da je prilagajanje ušesa omogočila sprememba čeljusti.

Raziskovalci Inštituta za paleontologijo z dunajske univerze so v Čilu odkrili fosilni “vrtec” belih morskih psov. Gre za posebno območje, kjer beli morski psi čuvajo svoj naraščaj pred drugimi plenilci, poroča strokovna revija Scientific Reports.

Podnebne spremembe v globinah oceanov bi se lahko do druge polovice tega stoletja močno pospešile, je ugotovila mednarodna skupina raziskovalcev. Tako bi bil lahko morski živež v globinah izpostavljen večjemu tveganju.

Reka Donava je v preteklih dveh stoletjih zaradi posegov ljudi izgubila 134 kilometrov svoje prvotne dolžine. To je pokazala mednarodna študija, namenjena preučevanju rečnih usedlin, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dve v sredo objavljeni študiji zbujata upanje, da lahko človek razvije odpornost na novi koronavirus. V eni raziskavi so znanstveniki opice cepili s prototipom cepiva proti novemu koronavirusu, v drugi pa jih neposredno okužili z njim. V obeh primerih so opice razvile odpornost, izhaja iz študij, objavljenih v znanstveni reviji Science.

Izpusti toplogrednih plinov v ozračje so se zaradi pandemije novega koronavirusa precej zmanjšali, je pokazala študija mednarodnega konzorcija Global Carbon Project, ki jo objavlja revija Nature Climate Change. Vendar pa bo zmanjšanje po izsledkih študije le kratkotrajno, saj izpusti spet naraščajo.

Slovenski jamarji so prišli do več novih odkritij v jami, ki se razprostira pod Predjamskim gradom. V jamskem sistemu so namreč raziskali dodatnih 1594 metrov novih rovov. Ti sicer obetajo še veliko več, močan prepih na različnih mestih nakazuje, da je v jami še veliko dodatnih neodkritih prostorov.

Raziskava, v kateri je sodelovala tudi Univerza v Ljubljani, je pokazala, da je imela več kot četrtina ljudi, ki redno meditirajo, v preteklosti že “izjemno neprijetno” izkušnjo s prakticiranjem meditacije, med drugim so občutili strah in popačena oziroma izkrivljena čustva.

Brazilski ekolog David Lapola je opozoril, da bi naslednja pandemija lahko izbruhnila v amazonskem pragozdu. Ljudje namreč zaradi obsežnega krčenja gozda vse bolj posegajo v življenjski prostor živali, iz kateri verjetno izvira tudi novi koronavirus.