Odpri galerijo

Slepič 1 / 9

Slepič

Eden izmed najbolj znanih zakrnelih organov je zagotovo slepič. Znanstveniki še danes ne vedo, kakšno funkcijo naj bi opravljal. Mnogi predpostavljajo, da naj bi našim rastlinojedim prednikom pomagal pri prebavljanju s celulozo bogatih rastlin, dandanašnji pa naj bi hranil za prebavo pomembne mikroorganizme. Vendar so to le učena ugibanja, vsi zagotovo vemo le, da je lahko vnetje slepiča smrtno nevarno in da ga je potrebno v večih primerih operativno odstraniti.

Sinusi

Sinusi so žepki zraka na vsaki strani nosu. Tudi ti so tema mnogih znanstvenih debat, ki zaenkrat še niso obrodile konsenza. Spet je gotovo le to, da ima veliko ljudi v njih kronična vnetja sluznice, katera spremljajo močni glavoboli in druge tegobe.

Modrostni zobje

Le nekaj posameznikov po 20 letu lahko z veseljem pove, da mu niso zrasli, vsi ostali jim ob tem lahko le zavidamo. Zanje namreč po navadi v ustih ni prostora, kar pa jih ne zmoti preveč, saj vztrajno rastejo in povzročajo vnetja in bolečine. Obstaja le ena rešitev – da jih odstrani zobozdravnik.

Trtica

Zadnje vretence hrbtenice je ostanek repa, živ dokaz za to, da smo enkrat v prazgodovini z njim veselo mahali. Zelo dobro je viden tudi med 14 in 22 fazo razvoja zarodka, nato pa se počasi zmanjša na običajno velikost in ob rojstvu, razen redkih izjem, ni viden.

Uhlji

Človeški uhelj premore celo vrsto mišic, ki jih ostali primati uporabljajo za obračanje in določanje smeri, od koder prihaja zvok. Razen redkih med nami, ki so jih strenirali in lahko zaradi tega migajo z ušesi (kar lahko pride prav pri prebijanju ledu na zabavi), jih večina ne uporablja. Podobno velja za naše najbližje sorodnike šimpanze.

Kurja polt

Ko nas zebe ali se prestrašimo, se nam naježijo dlake po telesu, kar je posledica krčenja gladkega mišičevja v koži; nad njim nimamo nobenega nadzora. Za nas sicer neuporabna rešitev pomaga kosmatim sesalcem, da med dlake ujamejo več zraka (izolacija), ter da izgledajo večji – spomni se na prestrašenega ježa.

Mandeljni

Ti naj bi bili prva bojna linija, ki nas ščiti pred patogenimi bakterijami iz zraka ali hrane, vendar se radi, kot slepič ali sinusi, obrnejo proti nam. Mnogim med nami so jih zaradi tega že v otroštvu odstranili.

Moške bradavičke

Le-te ostajajo velika biološka uganka. Verjetno so posledica dejstva, da vsak zarodek svoje življenje prične kot ženska, v prisotnosti moškega kromosoma Y se kasneje začnejo izločati hormoni, kot je npr. testosteron, ki omogoča razvoj moških spolnih znakov, ženski medtem izginejo. Razen bradavičk, seveda.

Refleks prijemanja

Ta sicer ne sodi med organe, temveč med vedenja. Po ugotovitvah znanstvene študije se je namreč 37 % dojenčkov zmožnih tako močno oprijeti objekta, ki ga položimo v njihovo dlan, da lahko v visečem položaju obdržijo svojo lastno težo. Dojenčki stvar spustijo, če jim pobožamo hrbtno ali stransko stran dlani; podobno velja za stopala. Ta refleks, ki je prisoten nekje do petega meseca starosti, je verjetno prišel prav našim bolj dlakavim prednikom, katerih dojenčki so se lahko med potovanjem oprijeli kožuha.

Tretja veka

Gre za majhno zaplato tkiva na notranji strani očesa, poleg majhne izbokline – solznice. Gre za očesno membrano, ki jo premorejo ptice, plazilci in dvoživke. Osnovni funkciji sta vlaženje očesa in čiščenje. Žal je pri človeku zakrnela, lahko pa jo pred ogledalom vseeno poskusiš premakniti …

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej