»
/ 3 meseci ago

Populacija reda rakov kril v Južnem oceanu se zaradi podnebnih sprememb seli proti Antarktiki. Če se bo premikanje proti jugu nadaljevalo, bo to negativno vplivalo na ekosistem, saj predstavljajo pomemben vir hrane za številne morske živali.

NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Središče območja, kjer so naseljeni ti raki, se je v zadnjih 90 letih, odkar jih proučujejo, zaradi ugodnejših pogojev premaknilo za 440 kilometrov južneje proti Antarktiki.

Zaradi selitve rakov že stradajo pingvini

Večje spremembe v naselitvi in tudi gostoti poseljenosti krilov so se jasno začele kazati v podatkih s konca 80. let preteklega stoletja, ko je prišlo tudi do spremembe faze antarktične oscilacije. Na območjih, kjer so se zbirali krili, je vreme postalo toplejše, bolj vetrovno in oblačno, zmanjšala pa se je tudi količina ledu.

Če se bo ta trend selitve proti jugu nadaljeval, bo to negativno vplivalo na ekosistem. Obstajajo že nekateri znaki, da zlatočopasti pingvini že težje poiščejo dovolj krilov za svojo populacijo. Od rakov so odvisni tudi kiti, morske ptice, tjulnji in ribe.

“Naši rezultati kažejo, da se je v zadnjih 40 letih količina krilov v povprečju zmanjšala, zmanjšal pa se je tudi habitat, na katerem so zbrani krili. To kaže, da bodo druge živali vse bolj tekmovale med seboj za ta pomemben vir hrane,” je povedal britanski znanstvenik Simeon Hill, ki je sodeloval v raziskavi.

Po besedah Margaret McBride z norveškega inštituta za raziskovanje morja v Bergnu pa modeli kažejo, da se bodo raki proti jugu selili še naprej.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, ,

Sveži komentarji v forumu

Voda se od večine drugih tekočin razlikuje v več kot 60 lastnostih. Razlog za to bi bil lahko v še eni neverjetni značilnosti vode: da je sestavljena iz dveh tekočin, na kar nakazuje vse več znakov. Kemiki iz avstrijskega Innsbrucka so zdaj postavili temelje za nedvomno potrditev te teorije, je poročala strokovna revija PNAS.

Okoli 130.000 Slovencev ne ve, kakšno vodo pije, so opozorili ob robu današnjega posveta o pitni vodi v Ljubljani. Gre za posameznike, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda in se z vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij. Sicer je oskrba z vodo v Sloveniji ena najbolje urejenih javnih služb, menijo v Zbornici komunalnega gospodarstva.