Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Zanimivosti

Znanstveniki končno razvozljali uganko, povezano s Stonehengeom

A. P. / STA
30 julija, 2020 / pred 5 let

Neolitski Stonehenge v Veliki Britaniji že stoletja budi zanimanje zgodovinarjev in arheologov, ki skušajo najti odgovore na vprašanja, kako so ga postavili, s kakšnim namenom, od kod izvirajo megaliti iz peščenjaka. Odgovor na slednjega so sedaj najverjetneje našli. Večina megalitov izvira iz 25 kilometrov oddaljenega območja West Woods.

Komentiraj Share / 2 Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

V reviji Science Advances v sredo objavljena študija po pisanju francoske tiskovne agencije AFP razkriva, da večina megalitov izvira iz 25 kilometrov oddaljenega območja West Woods, kjer je bila prav tako odkrita velika dejavnost v neolitiku.

Monoliti pripotovali od daleč

Odkritje govori v prid teoriji, da so bili megaliti v Stonehenge pripeljani približno sočasno, okoli 2500 let pred našim štetjem, to je v času druge faze konstrukcije. Po drugi strani priča tudi o tem, da so njegovi graditelji izvirali iz zelo dobro organizirane družbe.

Je pa najnovejše odkritje v nasprotju s starejšo domnevo, da megalit, znan tudi kot “petni kamen” (Heel Stone), izhaja iz neposredne bližine tega neolitskega arheološkega najdišča in da so ga postavili pred drugimi.

Vodilni avtor študije, profesor David Nash z Univerze Brighton, je za AFP pojasnil, da je z ekipo razvil novo metodo za analiziranje monolitov, ki so visoki do devet metrov in tehtajo do 30 ton.

Najprej so z rentgenskimi žarki analizirali kemično sestavo kamnov, ki je pokazala, da gre za 99 odstotkov kremena in sledi nekaterih drugih elementov. “Analiza je pokazala, da ima večina kamnov enako kemično sestavo, kar je nadalje vodilo k iskanju le enega glavnega vira,” je povedal Nash.

Nato so podrobno proučili vzorca z enega od monolitov, pridobljena med restavratorskimi deli leta 1958, ki sta že veljala za izgubljena, a so ju ponovno našli v letih 2018 in 2019. Natančneje so določili obseg elementov ter tako pridobljene informacije o kemični sestavi primerjali s sedimentnimi kamninami na 20 lokacijah. Najbližje vzorcema so bile na območju West Woods.

Kot še piše AFP, je sicer doslej le angleški naravoslovni filozof iz 17. stoletja John Aubrey povezal Overton Wood, kar je verjetno nekdanje ime za West Woods, in Stonehenge.

Starejše raziskave so pokazale, da so manjši kamni Stonehengea iz približno 200 kilometrov oddaljenega Walesa. Nova študija pa kaže, da so bili monoliti postavljeni sočasno z njimi.

“Torej se je moralo tedaj tam veliko dogajati,” je povedal Nash in dodal: “V Stonehenge so se stekali materiali iz različnih krajev.”

Kako je tedanjim prebivalcem uspelo z megaliti premagati 25 kilometrov dolgo pot, zaenkrat ostaja neznanka, čeprav prevladuje prepričanje, da so jih vlekli s sanmi. Tudi pomen Stonehengea še vedno ostaja zavit v skrivnost.

“Mislim, da je šlo za zelo dobro organizirano družbo,” je še povedal Nash. Pri izbiri West Woodsa bi sicer lahko po njegovih besedah šlo za čisto pragmatično odločitev, saj gre za eno izmed najbližjih lokacij, poleg tega so na tem območju zabeležili močno aktivnost v obdobju neolitika.

Kot je še povedal Nash, bi lahko s pomočjo metode, ki jo je razvila njegova ekipa, odgovorili na še nekatera vprašanja, denimo, po kateri poti so megalite prepeljali v Stonehenge, saj so za njimi verjetno ostali odkruški.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
arheologija, Velika Britanija, znanstvene zanimivosti
Komentiraj Share / 2 Share Share WhatsApp

Najbolj brano

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Ravnokar objavljeno

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Zakaj je v hladilniku lučka, v zmrzovalniku pa ne? Razlog je presenetljivo preprost…

  • Moj dom

Kdor redno uživa ta sadež, ne potrebuje viagre

  • Moje zdravje

Evolucija športne opreme: Kako so izboljšave opreme spremenile igro

  • Zabava

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice Kitajska koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Poznate najdaljšo besedo v slovenskem jeziku? Ima kar 25 črk, njen pomen pa poznajo le redki…

  • Zanimivosti

Če želimo razumeti pomen najdaljše slovenske besede, se moramo poglobiti v filozofijo

Koščic od breskev, marelic in sliv ne bi smeli metati v smeti. Zakaj?

  • Zanimivosti

Koščic od sadja nikar ne mečite v smeti, z njimi lahko naredimo nekaj veliko bolj koristnega

Znanstveniki: Našli smo zamenjavo za eno najbolj problematičnih sestavin v živilih!

  • Zanimivosti

Približno polovica vseh pakiranih živil vsebuje palmovo olje, saj je ta izdelek vsestransko uporaben, negova pridelava pa je zelo donosna. A palmovo olje predstavlja visoke stroške za okolje, proizvodnja pa je glavni vzrok za krčenje tropskih gozdov.

Psi se od nas nalezejo odvečnih kilogramov

  • Zanimivosti

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Danskem.

Resnica o veliki noči, ki jo poskuša Cerkev prikriti: Nekoč je bil to praznik seksa!

  • Zanimivosti

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

Mislile so, da je striptizer: Poglejte, kako so reagirale vzburjene gostje zabave, ko je prišla policija!

  • Zanimivosti

Vse se je končalo tako, da je preprosto odšel, saj so vsi začeli twerkati okoli njega.

Kaj se zgodi, če mačka pije mineralno vodo

  • Zanimivosti

Mineralna voda je lahko pravi vir zabave za naše mačje prijatelje

Ob zvoku ‘piščalke smrti’ vam bo zaledenela kri (video)

  • Zanimivosti

Prisluhnite zvoku starinskega glasbila Aztekov, ki so ga igrali ob prazniku mrtvih in med vojnami.

Pravi in divji kostanj: Zakaj je eden užiten, drugi pa strupen? Kako ju ločiti?

  • Zanimivosti

Skupna imena “kostanj” in podobna zunanjost obeh dreves lahko včasih zmedejo ljudi, vendar pa je bistvena razlika med užitnostjo pravega kostanja in strupenostjo divjega kostanja. Zato je pomembno, da prepoznamo in ločimo ti dve vrsti dreves ter se zavedamo njihovih različnih lastnosti in uporabe.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Ne sprejemam piškotkov.