foto:Profimedia
Moramo poznati dejavnike tveganja za možgansko kap
V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. Drži, možganska kap je predvsem bolezen starejših moških, a ko si statistike ogledam podrobneje, je možganska kap zelo pogosta že pri starosti, ki je danes ne bi ravno ocenili kot starost. Pravzaprav imajo takrat glede na današnji življenjski stil moški šele 20-letne otroke. Če smo stari 20 let je statistična možnost, da bomo zboleli za možgansko kapjo 1 : 20.000; če smo stari 50 let, je ta možnost 1 : 1.000 in če smo stari 80 let, je ta možnost 1 : 50. Na to, ali bomo ravno mi tisti, ki bomo doživeli možgansko kap, vsekakor lahko vplivamo že sedaj, ko smo mladi, in sicer tako, da se izogibamo kajenju, kroničnemu stresu, večjim količinam alkohola, skrbimo za zdrav nivo holesterola v telesu in ohranjamo zdravo telesno težo. Ključni dejavniki tveganja ob vseh naštetih so sicer še višja starost, srčni infarkti, kapi v družini, alkoholizem, sladkorna bolezen in tudi nekatere droge, kot sta kokain in amfetamini.
S hrano proti možganski kapi
Ustrezna prehrana je zdravilo za marsi katero bolezen in nič drugače ni tudi pri možganski kapi. Nutricionisti proti možganski kapi svetujejo uživanje naslednjih živil:
1. Zelena listnata zelenjava (vsebuje folno kislino)
2. Oves (znižuje raven slabega holesterola)
3. Banane (vsebujejo kalij, ki uravnava krvni tlak)
4. Tofu (ščiti arterije in znižuje raven slabega holesterola)
5. Zeleni čaj (ščiti arterije pred vnetjem)
6. Grenivke (Že ena na dan znižuje tveganje za možgansko kap)
7. Plave ribe (redčijo kri)
8. Česen (Znižuje holesterol za 12 odstotkov)
9. Temna čokolada (redči kri)
10. Borovnice (ščitijo krvne žile in zmanjšujejo tveganje za mogansko kap)
Kaj je možganska kap?
Možganska kap je nenaden izpad določenih možganskih funkcij, ki nastanejo zaradi nenadne motnje pretoka krvi v določenih delih možganov. Kap v 80-ih odstotkih nastopi zaradi zmanjšanega pretoka krvi, do česar pride zaradi strjevanja krvi v žilah ali zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom, maščobo ali drugo snovjo, ki jo je tja prinesel tok krvi. Preostali odstotek kapi nastane zaradi krvavitve iz poškodovanih žil.
Kakšni so simptomi možganske kapi?
Simptomi možganske kapi so najpogostejši prvih nekaj minut in se kažejo ko motnje zavesti (omotičnost, zmedenost, sopor, nezavest, koma), v hujših primerih nastopi v nekaj minutah smrt zaradi odpovedi dihanja, drugi simptomi so še bruhanje, slabost, vrtoglavica, motnje ravnotežja in koordinacije, pa tudi šibkost ali nezmožnost gibanja udov in obraza. Včasih so simptomi možganske kapi tako blagi, da je ne prepoznamo takoj. Kaže se namreč v obliki mravljinčenja, motnjah govora, težavah pri požiranju ali kot izpad vida v enem ali obeh očesih.
Prva pomoč pri možganski kapi
Dovolj hitra prva pomoč je pri možganski kapi ključnega pomena, saj lahko zdravniki pomagajo z zdravili le v prvih treh urah po moganski kapi. Mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno, saj tako bolniki kot njihovi bližnji ne prepoznajo simptomov možganske kapi.Naravnost zastrašujoč je podatek, da kar 70 odstotkov bolnikov prispe v bolnišnico prepozno. Spletna stran Pomagam prvi navaja naslednjih 10 ključnih ukrepov pri možganski kapi:
1. Pokličemo reševalce na številko 112.
2. Prizadetega položimo na posteljo, odpnemo mu srajco, razrahljamo mu ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.
3. Rahlo podložimo vzglavje z blazino.
4. Prizadetemu NE DAMO NIČESAR JESTI ALI PITI !
5. Odstranimo morebitno zobno protezo.
6. Vzdržujemo prosto dihalno pot.
7. Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti, če bruha.
8. Ves čas do prihoda reševalcev ga skrbno nadzorujemo.
9. Pripravimo zdravstveno izkaznico in vso medicinsko dokumentacijo, ki je na voljo, ter seznam zdravil, ki jih bolnik jemlje.
10. Za nadaljnjo oskrbo prizadetega so zelo pomembni nekateri podatki, zato se potrudimo, da poizvemo in zabeležimo, točen čas nastanka simptomov in znakov možganske kapi (ker je od tega odvisno nadaljnje ukrepanje v bolnišnici), ali je pri bolniku morebiti prišlo do nastanka krčev, ali je prišlo do izgube zavesti, kateri udi so bili prizadeti, katere bolezni je bolnik imel pred kapjo, ali je v zadnjem času utrpel poškodbo glave, ali je že kdaj utrpel možgansko kap in katera zdravila prejema.
Facebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
