Virus Dobrava je serotip virusa Hantaan, ki je bil izoliran v Sloveniji iz miši v kraju Dobrava blizu Žužemberka. Virus Hantaan je del družine Bunyaviridae in povzroča bolezen, imenovano hantavirusna hemoragična mrzlica s renalnim sindromom (HFRS). Virus so prvič identificirali pri rumenogrli miši (lat. Apodemus flavicollis), ki po videzu spominja na gozdno miš in je razširjena po vsej Sloveniji; lahko jo srečamo na vrtu, rada pa se zateče tudi v stavbe.
Simptomi in vir okužbe z virusom Dobrava
HFRS je zoonotska bolezen, kar pomeni, da se prenaša z živali na ljudi. Glavni vir okužbe so glodavci, še posebej miši, ki so nosilci virusa. Okužba se običajno prenaša prek izločkov, kot so urin, iztrebki ali slina okuženih živali. Človek se lahko okuži z virusom Hantaan, če pride v stik z izločki okužene miši ali z vdihavanjem prašnih delcev, ki vsebujejo virus. Do tega stika lahko pride bodisi pri pometanju garaž, podstrešij, kleti in gospodarskih poslopij, bodisi pri vrtnih opravilih.
Simptomi hantavirusne hemoragične mrzlice s renalnim sindromom se lahko razlikujejo, vključujejo pa zvišano telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in lahko tudi ledvično odpoved. V nekaterih primerih lahko bolezen napreduje v hujšo obliko, ki lahko povzroči krvavitve, okvaro ledvic in druge resne zaplete.
Virus bolj kot za miši nevaren za ljudi
Virus Dobrava, ki je serotip virusa Hantaan, je običajno nevaren predvsem za ljudi, vendar pa lahko povzroči tudi bolezen pri miših in drugih glodalcih, ki so nosilci virusa. Ti glodavci se običajno okužijo z virusom Hantaan in ga lahko prenašajo na ljudi ter druge glodavce.
Pri miših in drugih glodalcih, ki so nosilci virusa, pogosto ne pride do resnih simptomov ali bolezni. Miši so lahko asimptomatski prenašalci virusa, kar pomeni, da so okužene, vendar ne kažejo očitnih znakov bolezni. Vendar pa imajo ključno vlogo pri ohranjanju in širjenju virusa med populacijo glodalcev ter prenašanju virusa na ljudi.
Pri ljudeh pa lahko virus Hantaan povzroči hantavirusno hemoragično mrzlico s renalnim sindromom (HFRS), kar je resna bolezen, ki lahko vodi do ledvične odpovedi in drugih zapletov. Zato je pomembno, da se ljudje izogibajo stiku z izločki okuženih glodalcev oz. se čiščenja lotijo previdno in skrbijo za higieno prostorov, da zmanjšajo tveganje za okužbo.
Previdno na sprehodu s psom
Miši so znane kot prenašalci različnih bolezni, saj lahko prenašajo mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in paraziti. Nekatere pomembne bolezni, ki jih miši lahko prenašajo na ljudi, vključujejo leptospirozo, bakterijsko bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Leptospira. Okužba se prenaša prek izločkov okuženih miši, običajno skozi vodo, tla ali kontaminirane površine. Simptomi vključujejo zvišano telesno temperaturo, bolečine v mišicah, glavobol, slabost in lahko tudi ledvično ali jetrno okvaro.
Miši so lahko nosilke bakterije Salmonella, ki povzroča prebavne težave, vključno z drisko, bolečinami v trebuhu, slabostjo in bruhanjem pri ljudeh.
Mišje luknje lahko predstavljajo potencialno tveganje za okužbo z raznimi mikozami, vključno pri psih, ki vohajo te luknje. Glive, kot je Histoplasma capsulatum, se lahko razmnožujejo v iztrebkih miši in povzročijo okužbe pri ljudeh in živalih, ki vdihnejo spore glivic. Vendar pa je pomembno opozoriti, da je to odvisno od podnebnih razmer in razširjenosti teh glivičnih okužb v določenem območju.
Pri morebitni izpostavljenosti mišim ali mišjim luknjam je vedno priporočljivo izvajati ustrezne higienske ukrepe, kot so nošenje rokavic, izogibanje neposrednemu stiku z izločki in temeljito umivanje rok po rokovanju s temi okolji. Pri suma na okužbo ali morebitnih zdravstvenih težavah je najbolje se posvetovati z veterinarjem za ustrezno diagnozo in zdravljenje.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej