Slovenci mislimo, da smo zdravi
V začetku leta 2012 je podjetje Philips, ki postaja s svojim razvojem vodilni na področju zdravstvene nege, izvedlo raziskavo o zdravstvenem stanju, v kateri je sodelovalo 1000 Slovencev. Ugotovili so, da več kot 62 odstotkov vprašanih svoje zdravje povprečno opisuje kot zelo dobro, 45 odstotkov pa jih meni, da jih v naslednjih petih letih ne bo doletela hujša bolezen, kljub temu, da je med Slovenci vse več rakavih in srčnih obolenj. Po raziskavi sodeč smo Slovenci najbolj zaskrbljeni zaradi izgube vida, bolezni gibal in debelosti.
Kakšno pa je realno stanje?
Mnenje Slovencev o našem zdravju je sodeč po rezultatih raziskave večinoma realno, vseeno pa obstajajo področja, kjer se naše dojemanje zdravja nikakor ne ujema za realnostjo. Zanimivo je namreč, da zaradi najpogostejšega vzroka smrti v Sloveniji nismo zaskrbljeni, čeprav so bolezni srca in ožilja odgovorne za kar 39 odstotkov smrti. Na drugem mestu najpogostejših vzrokov smrti je rak, ki ga je lahko po mnenju strokovnega direktorja Onkološkega inštituta v Ljubljani mogoče preprečiti, vendar pa število obolelih kljub temu z leti narašča.
Najbolj nas motijo dolge čakalne vrste
Raziskava je potrdila, da je največ Slovencev na področju zdravstva nezadovoljnih s predolgimi s čakalnimi vrstami (41,8 odstotkov), na drugem mestu pa se je pojavil problem pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni (31,2 odstotkov). 14,2 odstotka vprašanih je izpostavilo anomalije v sistemu, da kot samoplačnik prideš prej na vrsto, 2 odstotka vprašanih pa moti nestrokovnost in neprijaznost zdravnikov in osebja.
Slovenci obiščemo zdravnika 7-krat na leto
“Pomembna je predvsem preventiva. Ljudje velikokrat ne zaznamo, da imamo težave, in da so vzrok zanje tudi stres, depresija in ostala psihična stanja,” pravi generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana mag. Simon Vrhunec, ki poleg tega poudarja, da Slovenci zdravnika obiščemo 7-krat na leto. Strokovnjaki na področju zdravstva poudarjajo, da bi se morali Slovenci zavedati nujnosti rednih pregledov, rednih obiskov pri zdravniku ter preventivnih ukrepov, s katerimi bi se lahko zaščitili pred nekaterimi hudimi boleznimi. “Preventivna dejavnost je bila v zadnjih letih zapostavljena. Kardio-vaskularne bolezni se začnejo že pri 20. letih in zahrbno napredujejo,” opozarja predstojnica inštituta za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Metka Zorc, “zato mora biti preventiva vedno na prvem mestu.”
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej