/ 10 mesecev ago

Ko boste izvedeli, kaj dodajajo belemu kruhu, ga boste začeli peči doma

NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Tudi, če vestno preverjate sestavine pekovskih izdelkov, je povsem možno, da uživate kruh, ki vsebuje L-cistein.

Zelo pogost aditiv

L-cistein je pomemben aditiv industrijsko proizvedenemu belemu kruhu in pekovskem pecivu. Tudi pekarne, ki kruh pečejo same, pogosto uporabljajo že pripravljene mešanice suhih sestavin, ki jim v procesu priprave zgolj dodajo vodo. Te mešanice vsebujejo pester koktejl takšnih in drugačnih kemikalij, ki morda res niso vse škodljive – so pa nekatere precej ogabne.

Bi ga jedli, če bi poznali izvor?

Kemijsko spojino z imenom L-cistein uporabljajo tako živilska, farmacevtska in kozmetična industrija. V prvi se uporablja predvsem pri sintezi umetnih arom in pri – peki belega kruha. Testu podari mehko, penasto teksturo, ki je doma, zgolj z uporabo kvasa, ne bi dosegli.

In v čem je problem? L-cistein v industriji pridobivajo iz treh glavnih virov in sicer s hidrolizo človeških las, ptičjega perja ali s fermentacijo bakterij E. coli. Obstaja sicer tudi sintetično proizvedena različica, ki ustreza židovskim košer in muslimanskim halal kriterijem, vendar je ta neprimerno dražja.

Rešitev?

Aditiv L-cistein, ki ga na embalaži, če je naveden, prepoznamo po oznaki E920, se dodaja predvsem belemu pšeničnemu kruhu (in pekovskim izdelkom). To pomeni, da se mu lahko izognemo, če opustimo kupovanje belega kruha v pekarnah, supermarketih ter restavracijam s hitro prehrano (npr. hamburgerji). Polnozrnati, rženi, ajdovi in drugi kruhi ga naj ne bi vsebovali. Smotrna izbira je tudi priprava kruha doma – denimo po tem zelo enostavnem receptu za zdrav domač kruh.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, , ,

V Sloveniji ima sladkorno bolezen okoli 175.000 ljudi, pri čemer jih okoli 15 do 25 odstotkov niti ne ve, da so bolni. Ker je zgodnje odkrivanje ključno za preprečevanje zapletov, je pomembno, da znajo predvsem v družinah prepoznati znake te bolezni. A raziskave kažejo, da te znake pri družinskemu članu opazi le petina odraslih.

Zvišan holesterol, ki ga imata v Sloveniji dve tretjini odraslega prebivalstva, kaže na nacionalni zdravstveni problem. Za njegovo znižanje je ključen zdrav življenjski slog, redno spremljanje vrednosti holesterola in ozaveščanje o njegovih škodljivih učinkih, so na novinarski konferenci Združenja kardiologov Slovenije opozorili strokovnjaki.