Ogabna sestavina v kruhu iz trgovine, zaradi katere ga mnogi raje pečejo doma

foto:Profimedia

Tudi, če vestno preverjate sestavine pekovskih izdelkov, je povsem možno, da uživate kruh, ki vsebuje L-cistein.

Zelo pogost aditiv

L-cistein je pomemben aditiv industrijsko proizvedenemu belemu kruhu in pekovskem pecivu. Tudi pekarne, ki kruh pečejo same, pogosto uporabljajo že pripravljene mešanice suhih sestavin, ki jim v procesu priprave zgolj dodajo vodo. Te mešanice vsebujejo pester koktejl takšnih in drugačnih kemikalij, ki morda res niso vse škodljive – so pa nekatere precej ogabne.

Bi ga jedli, če bi poznali izvor?

Kemijsko spojino z imenom L-cistein uporabljajo tako živilska, farmacevtska in kozmetična industrija. V prvi se uporablja predvsem pri sintezi umetnih arom in pri – peki belega kruha. Testu podari mehko, penasto teksturo, ki je doma, zgolj z uporabo kvasa, ne bi dosegli.

In v čem je problem? L-cistein v industriji pridobivajo iz treh glavnih virov in sicer s hidrolizo človeških las, ptičjega perja ali s fermentacijo bakterij E. coli. Obstaja sicer tudi sintetično proizvedena različica, ki ustreza židovskim košer in muslimanskim halal kriterijem, vendar je ta neprimerno dražja in se je pri nas ne uporablja.

Rešitev?

Aditiv L-cistein, ki ga na embalaži, če je naveden, prepoznamo po oznaki E920, se dodaja predvsem belemu pšeničnemu kruhu (in pekovskim izdelkom). To pomeni, da se mu lahko izognemo, če opustimo kupovanje belega kruha v pekarnah, supermarketih ter restavracijam s hitro prehrano (npr. hamburgerji). Polnozrnati, rženi, ajdovi in drugi kruhi ga naj ne bi vsebovali, čeprav je vseeno pametno brati etikete. Smotrna izbira je tudi priprava kruha doma – denimo po tem zelo enostavnem receptu za zdrav domač kruh.

Facebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej