Profimedia
Cenejša in učinkovitejša diagnostika
Projekt pomeni pomemben korak od dosedanje diagnostične tehnike, ki temelji na zelo dragi pozitronski emisijski tomografiji, k veliko dostopnejši, cenejši in bolj prilagodljivi družini naprav PetVision. Na ta način bo bistveno vplival na učinkovitejše in cenejše diagnosticiranje in zdravljenje raka, so pojasnili na Institutu Jožef Stefan (IJS).
Pri projektu bodo pod vodstvom Roka Pestotnika iz Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan sodelovali partnerji iz Univerze v Barceloni, Instituta za instrumentacijo za molekularno slikanje v Valencii, Fundacije Bruno Kessler iz Trenta, Klinike Rechst der Isar Tehnične Univerze v Munchnu, Massachusetts General Hospital iz Bostona in podjetja Oncovision iz Valencie.
Raziskovalec Rok Pestotnik z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS. Foto: IJS
Po napovedih naj bi se obolevnost za rakom do leta 2035 povečala za 24 odstotkov, rak pa naj bi takrat postal vodilni vzrok smrti v Evropski uniji, so zapisali na IJS. Pozitronski emisijski tomografiji, metoda slikanja, ki poda sliko funkcionalnih procesov v telesu, pa je trenutno vodilna tehnika za diagnosticiranje raka. Vendar pa je zaradi visokih stroškov izvedbe na voljo le v manj kot 0,5 odstotkov zdravstvenih centrov na svetu. V projektu PetVision bodo z različnimi tehnološkimi inovacijami ta problem naslovili.
Po besedah IJS bodo raziskovalci v projektu razvili “ultrahiter detektor anihilacijskih žarkov gama in ga uporabili za izdelavo inovativne aparature za funkcionalno medicinsko diagnostiko”. Projekt predvideva tudi “paket prelomnih inovacij v zasnovi detektorja, foto-senzorja in front-end elektronike, ki bi omogočile učinkovitejše diagnosticiranje raka in s tem hitrejše in uspešnejše zdravljenje te bolezni”.
Kot je za STA pojasnil koordinator projekta Rok Pestotnik iz Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delce IJS, so eden ključnih del pozitronskih tomografov zelo dragi detektorski obroči, ki zaznavajo žarke gama. Nova naprava, ki jo predlagajo raziskovalci, bo imela podobne karakteristike kot detektorski obroč, a bo sestavljena iz dveh manjših panelov. S tem bodo po besedah Pestotnika pocenili celotno aparaturo in jo naredili bolj dostopno zdravstvenemu sistemu in pacientom. Hkrati pa bi metodo lahko uporabili tudi v kakšnih drugih aplikacijah, recimo med samo operacijo, kar doslej ni bilo mogoče, je dejal Pestotnik.
Razpis Evropskega sveta za inovacije Pathfinder Open je sicer namenjen financiranju zgodnjih stopenj razvoja novih prebojnih tehnologij in rešitev, ki imajo potencial postavljanja novih standardov in oblikovanja novih trgov. Med letošnjimi 858 ocenjenimi prijavami je EIC izbral 57 projektov s področja zdravja, okolja, energije, računalništva in umetne inteligence.
Slovenski raziskovalci so v preteklosti pridobili že dva projekta Evropskega sveta za inovacije Pathfinder, oba sta se začela aprila letos. Enega je dobilo podjetje Arctur, drugega pa podjetje Sartorius Bia Separations, ki v projektih sodelujeta kot partnerja. IJS je torej pridobil tretji tovrstni projekt v Sloveniji in prvega kot koordinator, so za STA pojasnili na ministrstvu za izobraževanje in šport. S tem se IJS in Slovenija po besedah Pestotnika postavljata na zemljevid Evrope na področju prebojnih tehnologij.
Kot so še zapisali na IJS, je pri pripravi prijave pomemben del prispeval tudi Center za prenos tehnologij in inovacij, ki bo sodeloval tudi pri pripravi tehnologije za izkoriščanje.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
