Vsi poznamo pojav, ko čez zimo naberemo nekaj odvečnih kilogramov, ki se jih nato želimo spomladi hitro znebiti. Znanstveniki pa zdaj raziskujejo fenomen, pri katerem se ljudje na enak način redijo tudi v poletnih mesecih, piše The National.
Zaradi klimatskih naprav ne zaznavamo sezonskih sprememb
Razlogi za kopičenje maščobe v zimskih mesecih se zdijo očitni. Kratke mrzle dni pozimi preživljamo v toplem domu in se grejemo pred televizijo, dolgčas pa si krajšamo z glodanjem priboljškov. Hrana v zimskih mesecih je poleg tega načeloma bolj energijsko nasičena. Biološki razlog za kopičenje maščob pa naj bi bil mehanizem telesa, da ustvarja ‘zaloge’ in nam sporoča večje potrebe po maščobah, s kurjenjem katerih se greje. Poleti, ko telesu več ni treba pokuriti toliko maščob, da bi se grelo, naj bi se naš apetit zmanjšal. Če pa vse leto bivamo na temperaturah, ki jih znanstveniki imenujejo termonevtralne, naše telo nima dela s tem, da se dodatno greje ali ohlaja. Ravnovesje se poruši in hitro presežemo potrebe po hrani, saj nam ob sveži sapici klimatske naprave rade zadišijo energijsko bogate jedi, sicer bolj primerne za zimske mesece. Da sploh ne govorimo o poletnih razvadah, kot so sladoled, koktejli in grmade mesa z žara.
Prehrano moramo prilagoditi potrebam
Ker nam klimatske naprave vso poletje nudijo ugodno temperaturo, nam nikoli ni resnično vroče. Doma, v pisarni, v avtu in v trgovini nikoli ne začutimo vročine. Podobno je pozimi, ko nas zaradi ogrevanja nikoli ne zebe. Raziskave so pokazale, da smo danes ljudje bolj razvajeni, kar se tiče temperatur in prostore poleti ohlajamo veliko močneje, kot pred nekaj desetletji. To velja tudi za ogrevanje pozimi, saj so prebivalci naših krajev lahko nekoč o konstantnih 24°C v bivalnih prostorih lahko le sanjali. V vročih poletnih mesecih se danes radi zadržujemo v ohlajenih prostorih, le med vikendi in kratkim dopustom več časa preživimo na prostem, kar pod črto za naše telo predstavlja povsem enake razmere, kot zima.
Kaj storiti?
Odgovor je na dlani. Tradicionalna razdelitev jedi na ‘zimske’ (pražen krompir in pečenka) in ‘poletne’ (solate in zelenjava) izhaja iz časov, ko smo ljudje imeli različne energijske potrebe v različnih obdobjih leta. Danes moramo naš način prehranjevanja prilagoditi dejanskim potrebam in zavestno nadomestiti pomanjkanje gibanja, ki je posledica lagodnega življenja.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej