Ljubljana / Profimedia
Evropsko mestno prebivalstvo tako ostaja ogroženo zaradi ravni onesnaženosti zraka, za katero je znano, da škoduje zdravju, je v sporočilu za javnost še zapisala EEA, ki je v zadnji analizi primerjala koncentracijo onesnaževanja zraka po Evropi z novimi smernicami WHO o kakovosti zraka, objavljenimi septembra.
V 27 državah članicah Evropske unije je tako 97 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega ravni finih delcev, ki presega smernice WHO. Ravni prašnih delcev so posledica emisij iz rabe energije, cestnega prometa, industrije in kmetijstva.
Kar zadeva dušikov dioksid, je 94 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega ravnem, ki presegajo smernice WHO, predvsem zaradi emisij iz cestnega prometa.
Kar 99 odstotkov mestnega prebivalstva je izpostavljenega ravnem ozona, ki presegajo smernice WHO, kar je povezano z emisijami dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin, vključno z metanom, ter visokimi temperaturami, ki so povezane s podnebnimi spremembami, opozarja EEA.
Poročilo EEA tudi ugotavlja, da so človeške dejavnosti ključen dejavnik nevarnih ravni prašnih delcev, dušikovega dioksida in ozona v mestnem zraku.
Skupne emisije vseh glavnih onesnaževalcev zraka v EU so se sicer leta 2019 zmanjšale in ohranile trend po letu 2005, kljub temu pa bo po oceni EEA za zagotavljanje čistega in varnega zraka v Evropi potrebno stalno in dodatno zmanjševanje emisij. Agencija zato poziva k večjemu ustreznemu ukrepanju vseh držav članic EU, če te želijo izpolniti prihodnje zaveze za zmanjšanje emisij v skladu z direktivo EU o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževalce zraka.
Onesnaženost zraka je leta 2019 še naprej predstavljala znatno breme prezgodnjh smrti in bolezni v Evropi. V EU je bilo tako leta 2019 307.000 prezgodnjih smrti povezanih z izpostavljenostjo finim prašnim delcem, kar je sicer za 33 odstotkov manj kot leta 2005.
EU je sicer določila standarde za glavne onesnaževalce zraka v direktivah EU o kakovosti zunanjega zraka. V akcijskem načrtu o ničelnem onesnaževanju v okviru evropskega zelenega dogovora si je Evropska komisija zastavila cilj, da se do leta 2030 zmanjša odstotek prezgodnjih smrti zaradi delcev PM2,5 za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
Evropska komisija je v ta namen začela revizijo direktiv o kakovosti zunanjega zraka, ki vključuje revizijo standardov kakovosti zraka EU, da bi jih tesneje uskladili s priporočili WHO. Državljane in zainteresirane strani je tudi povabila, da svoja stališča povedo v okviru javnega posvetovanja, ki poteka do 16. decembra.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
