Podatki z dne 31. decembra 2003 kažejo, da je slovenskih državljanov po svetu 72.984. Še več je ljudi potomcev slovenskih priseljencev, ki državljanstva sicer nimajo, vendar se imajo za Slovence. Pogovarjali smo se z mladima Slovencema Urško in Janom, ki sta študij zaključila v Mariboru. Pred približno letom in pol sta bila na obisku pri sorodnikih na Švedskem in ravno takrat sta pričela razmišljati, kaj bi po študiju. Po enem letu bivanja v tujini, sta z nami podelila nekaj zanimivih izkušenj.

Moški.si: Zakaj sta se odločila zapustiti Slovenijo?

»Možnosti za zaposlitev v Sloveniji z najino izobrazbo so bile slabe oziroma nama niso bile všeč. Ko sva sorodnikom povedala, da tuhtava o odhodu v tujino, so nama preprosto rekli: ‘Pojdita na Švedsko’. Ko sva jo začela odkrivati, nama je postajala vedno bolj všeč. V bistvu naju je popolnoma navdušila. Ugotovila sva tudi, da bi rada še študirala. Švedska je namreč ena izmed redkih držav kjer se magistrske študije študira v angleškem jeziku. Torej je Švedska imela vse, kar sva si želela, in tako sva šla.«

Moški.si: Sta se novega okolja že navadila?

Sva. Zelo pomaga to, da skoraj vsi govorijo angleško, to nama je bilo zelo v pomoč. Če ne znaš švedsko, je zelo težko pričakovati, da boš dobil delo primerno izobrazbi, največkrat greš korak nazaj. Tudi brezposelnost je dokaj visoka … gre tudi za različne navade ljudi, kulturna razlika je velika.

Moški.si: Kaj vaju je ob prihodu najbolj presenetilo, razveselilo, očaralo?

Sistem – kako ima vsaka stvar svoje mesto in kako je vse premišljeno. Švedi vsako odvečno stvar odstranijo. Skrb za okolje je del vsakodnevnega življenja. Nori so na tehnologijo; vse generacije (videla sva tudi 70 let staro gospo) imajo v ušesih slušalke in neutrudno uporabljajo iPhone. Preko telefonov plačujejo tudi avtobus; takšne stvari so pri njih že dolgo nekaj običajnega.

Moški.si: Kako sta našla službo, sta bila dogovorjena že pred odhodom?

Služba je trenutno težak zalogaj. Potrebno je znanje jezika, saj ga zahtevajo povsod. V vsakem večjem kraju nudijo super brezplačno šolo švedščine za emigrante. Ponosni so na svoj jezik in zavedajo se, da se prebivalstvo stara, zato hočejo, da se vsi priseljenci naučijo jezika. Celo užaljeni so, če se ga ne naučiš. Pri službi nama je pomagal sorodnik, ki že dolgo živi tukaj.

Moški.si: Je veliko Slovencev na Švedskem, sta jih kaj srečala?

Ni jih veliko, do sedaj sva spoznala le eno Slovenko. V najinem kraju sta v knjižnici dve slovenski otroški slikanici in CD za učenje slovenščine. Več ne veva. Pisala sva tudi na slovensko skupnost v Stockholmu, od koder nama žal niso odgovorili.

Moški.si: Kakšni so ljudje, ki tam živijo?

Izkazali so se za prijazne – so drugačni od Slovencev. Imajo drugačne navade – bolj malo pozdravljajo, ne vtikajo se v življenja drugih… Ponavadi so bolj hladni do tujcev, težko je z njimi navezati stik. Ko pa jih enkrat spoznaš, ti lahko zaupajo tudi najbolj intimne stvari.

Moški.si: In pripadnice ženskega spola?

Večinoma so vitke, visoke in blond. Zelo privlačne! Nič čudno ni, če kakšno lepotico uzreš za volanom težkega stroja ali tovornjaka s prikolico (enakopravnost med spoloma je zelo poudarjena). Je pa res, da se včasih smešno oblečejo (npr. športni copati v kombinaciji s krilom…)

Moški.si: Kakšne avtomobile vozijo Švedi?

Ja, tipičen Šved vozi Volvo. Predvsem zato, ker je praktičen, ker je velik in vanj nabašejo razno kramo. Švedi ne dajejo veliko na avtomobile, le-ti so po navadi stari. Če vidiš nov, hud avto, je ta po vsej verjetnosti last priseljenca.

Moški.si: Kako se na Švedskem žura? Je alkohol prepovedan?

Švedi hodijo v pube, kjer se ga napijejo skoraj do kome. Tukaj nihče ne pije »po evropsko« – nihče ne gre po službi na eno pivo. Alkohol je drag, zato moraš imeti kaj od tega da piješ. Pijejo vsi – stari in mladi hodijo žurat ob petkih popoldan. V soboto zjutraj lahko vidiš posledice – veliko smeti, ki jih smetarji pridno pospravijo. Alkohol ni prepovedan, ampak močno omejen in zelo drag (na njega so pribiti davki s katerimi verjetno zdravijo alkoholike). Razdeljen je v dve skupini – blagi alkohol do 3,4 % in »stark« alkohol (vse do žganja). Prvi je dostopen v supermarketih in meja je 18 let. Drugi je dostopen po vsej državi samo v Systembolagetu (posebnih trgovinah), meja je 21 let. Lastna proizvodnja alkohola je prepovedana z zakonom.

Moški.si: Razmišljata o vrnitvi domov?

Morda ti veš, kaj boš počel čez pet let ?

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej