Napovednik filma Hobit – Nepričakovano potovanje

Trije filmi v nadaljevanjih pripovedujejo zgodbo iz Srednjega sveta šestdeset let pred dogajanjem v Gospodarju prstanov, ki ga je Jackson s svojim moštvom na platnu ovekovečil v nadvse uspešni trilogiji – in s tretjim filmom, Kraljeva vrnitev, požel enajst oskarjev. Film je posnet v 3D tehniki z 48 sličicami na sekundo (prvi celovečerni film, posten s to tehnologijo). Snemali so ga na Novi Zelandiji. Pri snemanju je sodeloval velik del ekipe, ki je na velika platna pričaral vse tri dele Gospodarja prstanov.

Vsebina filma Hobit – Nepričakovano potovanje

Nova filmska dogodivščina sledi popotovanju naslovnega junaka Bilba Bisagina, ki se poda na iskanje epskih razsežnosti: od strašnega zmaja Smauga namerava prevzeti nekoč izgubljeno kraljestvo škratov Erebor. Bilba nagovori Gandalf Sivi – ki se pojavi kot strela z jasnega – in hobit se znajde v družbi trinajstih škratov pod poveljstvom legendarnega vojskovodje Thorina Hrastoščita. Pot jih prek nevarnih ozemelj, polnih goblinov in orkov, smrtonosnih vargov in čarovnikov vodi v Divjino. In čeprav njihov cilj leži na vzhodu in v pustinji pod Samotno goro, morajo najprej ubežati goblinskim predorom, kjer Bilbo sreča bitje, ki bo za vedno spremenilo njegovo življenje – Goluma.

Ustvarjalci filma Hobit – Nepričakovano potovanje

Režija: Peter Jackson

Scenarij: Guillermo del Toro, PHILIPPA BOYENS, Fran Walsh, Peter Jackson

Direktor fotografije: ANDREW LESNIE

Glasba: HOWARD SHORE

Igralska zasedba:

Gandalf                       IAN McKELLEN

Bilbo                           MARTIN FREEMAN

Thorin Hrastoščit        RICHARD ARMITAGE

Bofur                          JAMES NESBITT

Balin                           KEN STOTT

Radagast                    SYLVESTER McCOY

Galadriel                    CATE BLANCHETT

Stari Bilbo                   IAN HOLM

Saruman                     CHRISTOPHER LEE

Elrond             HUGO WEAVING

Frodo                          ELIJAH WOOD

Golum             ANDY SERKIS

Kili                              AIDAN TURNER

Fili                               DEAN O’GORMAN

Dwalin            GRAHAM McTAVISH

Ori                              ADAM BROWN

Gloin                           PETER HAMBLETON

Oin                              JOHN CALLEN

Dori                            MARK HADLOW

Nori                            JED BROPHY

Bifur                           WILLIAM KIRCHER

Bombur                      STEPHEN HUNTER

 Iz knjige na platno

21. septembra 1937 je izšla otroška knjiga J. R. R. Tolkiena Hobit ali Tja in spet nazaj. Od prve izdaje so prodali več kot sto milijonov izvodov in knjigo prevedli v okoli 50 jezikov. V 75 letih od izida je nikoli niso umaknili iz tiska.

Hobit je bil plod domišljije cenjenega pisca, pesnika, univerzitetnega profesorja in filologa, ki si je za svoje otroke izmišljeval zgodbice za lahko noč. Seveda pa iz zgodbe močno izžarevajo njegova ljubezen do narave in pravljic, njegove izkušnje iz vojne in razumevanje skromnih duš, ki premagajo nepredstavljive ovire.

Zgodba o Bilbu Bisaginu, ki ga nepričakovano odpeljejo iz udobne hobitske luknje in se skupaj z Gandalfom Sivim in 13 škrati zaplete v osupljivo in nevarno pustolovščino, še danes velja za nekakšen bralski zrelostni izpit. Hkrati pa je prvič predstavila zapletena ljudstva in čarobne pokrajine bogato večplastnega Srednjega sveta, ki ga je avtor nato raziskoval in dodeloval še naprej.

Čeprav je knjiga doživela že nekaj priredb, je nikoli niso v celoti prenesli na filmsko platno. Do zdaj, ko se je dela lotil mož, ki je že obiskal Srednji svet.

Tolkien je najprej napisal Hobita, nato pa Gospodarja prstanov. Peter Jackson je pot opravil v obratni smeri. Kot je sam komentiral: “Med snemanjem Gospodarja prstanov sem bil prepričan, da bo to edinstvena, neponovljiva izkušnja. Bilo je osupljivo in čudovito, ampak po koncu nihče od nas ni pričakoval, da se bomo še kdaj vrnili v Srednji svet. Toda snemanje Hobita je enako edinstveno. Neponovljivo izkušnjo sem torej doživel kar dvakrat.”

Jackson se je s produkcijo Hobita sicer ukvarjal od vsega začetka, vendar se je po vrsti zapletov in odlogov šele potem, ko so se lotili pisanja scenarija, odločil filme tudi režirati. Zamislil si jih je enako mogočne, kot je bila trilogija Gospodar prstanov, čeprav je zgodba Hobita lahkotnejša, humornejša, pestrejša in ima hitrejši tempo, ker je pač namenjena otrokom. Toda kljub temu se v njej že kaže tudi druga plat življenja in človeškega značaja, pohlep, norost in zloba, prebujajo se temačne sile, kar neposredno pripelje do zgodbe v Gospodarju prstanov.  

O likih v trilogiji Hobit

Vešč, hobit iin škratji kralj

60 let pred odhodom Froda Bisagina na veličastno in strašno potovanje je njegov stric Bilbo udobno in mirno živel v svoji prijetni luknji v Hobitovem. O svetu onkraj Šajerske je vedel bore malo, razen tega, kar so mu razkrili zemljevidi in knjige. Več pa ga tudi ni zanimalo. Toda mirnega življenja je bilo nekega prijetnega jutra nenadoma konec.

Za vlogo pustolovskega hobita so imeli že od začetka v mislih izključno Martina Freemana, ki po besedah ustvarjalcev z lahkoto izrazi ranljivost, humor, pogum in žalost. Ta vsestranskost je bila nujna, saj je od vseh likov v filmu Bilbo najbolj človeški. Ko zagleda trola, ne zgrabi za meč, ampak ga zgrabi panika. V prepričanju, da za to vlogo ni boljšega igralca, so vse snemanje Hobita prilagodili tako, da se je lahko vračal v Veliko Britanijo, kjer je ravno v tistem času snemal Sherlocka.

Vešča Gandalfa Sivega, ki Bilbov svet postavi na glavo, spet igra Ian McKellen. V Gospodarju prstanov je ustvaril tako ikonski lik, da ga ne bi mogel nadomestiti nihče. Sam igralec sprva ni bil navdušen, da bi vlogo ponovil, raje bi se lotil nove, ampak nazadnje, kakor je rekel, ni prenesel misli, da bi Gandalfa igral kdo drug. Dodatno ga je prepričal tudi odnos ljubiteljev filma, ki so v tej vlogi hoteli videti izključno njega.

Gandalf se je odločil pomagati škratji tovarišiji Thorina Hrastoščita, ki je odločena povrniti izgubljeno kraljestvo Erebor, od koder jih je davno tega pregnal zmaj Smaug. Bilbo naj bi na tem podvigu sodeloval kot zmikavt, pa čeprav še nikoli ni ničesar ukradel. Še preden se zave, kaj se dogaja, je njegova votlina polna razgrajaških škratov. Nazadnje se pred vrati pojavi še legendarni bojevnik Thorin Hrastoščit z obrazom Richarda Armitagea. Thorin je neposredni potomec zadnjega ereborskega kralja in prestolonaslednik. Zato so za to vlogo potrebovali karizmatičnega človeka, ki izžareva moč in avtoriteto. Armitage je s svojim nastopom tako prepričljiv vodja, da na platnu preraste svojo fizično veličino in deluje mogočno kot največji fantazijski junaki doslej.

Škratja tovarišija

Škratje kot druščina imajo v zgodbi eno od glavnih vlog. Vsak posebej sicer ne izstopa, vendar so si značajsko zelo različni.

Balin – Thorinov sorodnik, miren, diplomatski in moder. Eden Thorinovih najtesnejših svetovalcev. Dwalin – Balinov brat, silen vojščak. Visok, mišičast in neustrašen. Neomajno sledi Thorinu in zanj bi dal tudi življenje.

Fili in Kili – Thorinova nečaka. Premlada, da bi doživela velike bitke, zato ne vesta, v kaj se spuščata. Sprva se jima podvig zdi zanimiva pustolovščina, čeprav bosta v družbi pijancev, starcev, tatu in hobita.

Bofur, Bombur in Bifur – Škratje iz rudarske in kovaške družine. Bofur je optimist, nima velikih ciljev, samo zdi se mu, da bo na pustolovščini zanimivo. Bifur v glavi nosi zarjavele ostanke orkovske sekire. Silen in nepredvidljiv vojščak, ki zaradi rane na glavi govori samo v stari škratščini, ki je ne razumejo niti drugi škratje, in se sporazumeva z gestami. Bombur pa razume predvsem hrano, kar se pozna tudi na njegovih oblinah.

Oin in Gloin – Brata, ena od starejših v skupini, daljna Thorinova sorodnika. Neizmerno zvesta svojemu rodu. Oin je zdravilec in videc, ki je v znamenjih razbral, da je čas za njihov podvig. Gloin je “računovodja” in skrbi za izdatke. Njegova žena je daleč naokrog priznana lepotica s čudovito brado, njegov sin pa je Gimli, ki se bo proslavil 60 let pozneje.

Dori, Nori in Ori – Po svoji mami Thorinovi daljni sorodniki, toda vsak ima drugega očeta. Dori nenehno ščiti Orija pred Norijevim vplivom. Nori se od vseh najbolj razlikuje, saj se je bil od malih nog prisiljen preživljati sam, kar pa pomeni, da vsi, kar ni pribito, konča v njegovih lepljivih prstih. Ori je kronist potovanja. Najmlajši v tovarišiji, prostodušen, vendar se želi dokazati.

Stari znanci in novi posebneži

Med znanimi “obrazi”, ki jih vidimo že kmalu po začetku pustolovščine, so trije troli, ki se jih iz Gospodarja prstanov spomnimo le kot kamnitih kipov. Tukaj bomo videli, kaj se je zgodilo z njimi. Kmalu zatem srečajo še enega vešča, malo zmedenega, čudaškega in pozabljivega Radagasta Rjavega, ki je življenje posvetil skrbi za naravo. Njegovi najboljši prijatelji so krilati in štirinožni prebivalci gozda, zato tudi prvi opazi, da se v Zelengaju razrašča zlo in nekoč bujno zelenje spreminja v puščo, pozneje imenovano Mrkolesje.

V begu pred orki se zatečejo med viline, kjer se spet znajdemo v družbi znanih imen – Galadriel, Elronda in Sarumana Belega. Vsi trije z istimi obrazi kot v Gospodarju prstanov.

Podoba srednjega sveta

Jacksonov Stone Street Studios je zdaj trikrat večji, kot je bil med snemanjem gospodarja prstanov. Pa vendar je produkcija Hobita zasedla vsak prosti kotiček – vse tri hektare zemljišča in vseh šest ateljejev, vključno z dvema, narejenima posebej za to trilogijo. Zaradi vzporednega dela na treh filmih so morali izdelati skoraj sto kulis, več tisoč kosov oblačil, okončin, lasulj, kosov orožja…

Jackson je novo trilogijo skušal vizualno uskladiti s prejšnjo, seveda z eno ključno razliko. Zdaj že ikonske podobe pokrajine in mogočnih mest je bilo treba osvežiti, jim vnesti nekaj idile, saj Srednjega sveta v času Bilbove pustolovščine še ni zajelo zlo. Tema se sicer že kopiči, razširila pa se še ni, zato je ta trilogija vizualno malo nežnejša, malo bolj pravljična.

350-glavi scenografski oddelek je za osnovo vzel čudovite slike priznanih ilustratorjev Tolkienovih del Johna Howa in Alana Leeja, ki sta naredila tudi osnovne skice za Gospodarja prstanov.

Modelarji so za vsako prizorišče izdelali maketo v pravem sorazmerju, da je Jackson lahko zasnoval igro in postavitev kamer ter takoj videl, ali bi se lahko pojavile težave. Nato so po popravljenih maketah naredili scenske dele v pravi velikosti za snemanje. Delo na kulisah je potekalo 24 ur na dan.

Ker srednji svet poseljujejo različna ljudstva – vilini, hobiti, škratje, vešči, goblini… – je bilo treba za vsakega izdelati edinstveno okolje. Nekaj kulis so samo potegnili iz skladišča, druge naredili na novo. Tako Bilbovo domovanje ni samo podobno tistemu iz Gospodarja prstanov, zares je isto.

 Nova tehnologija snemanja filma: t. i. “vezani nadzor gibanja”

Ker so tokrat prvič snemali celovečerni film s posebej izdelanimi 3D kamerami z 48 sličicami na sekundo, je to za sabo potegnilo tudi spremembe, ki jih ne bi pričakovali. Gospodar prstanov je bil posnet v “prisilni perspektivi”, zaradi česar smo imeli vtis, da je Gandalf veliko višji od hobitov in škratov. Snemanje v 3D pa je terjalo drugačen pristop. Zlasti za prizore, kjer so različno veliki liki v istem kadru in med njimi poteka interakcija, je Jackson izumil novo tehnologijo, t. i. “vezani nadzor gibanja”. Scenografski oddelek je izdelal dve enaki kulisi v različnih velikostih. Igralci so igrali hkrati na obeh, kamere pa so se premikale popolnoma usklajeno. Nato so oba kompleta posnetkov digitalno združili.

S to hitrostjo posnet film daje veliko ostrejšo sliko, kar je po eni strani odlično, po drugi pa je izničilo težnje ustvarjalcev, da bi Srednji svet deloval mehkeje, mirneje. Zato so morali naknadno veliko več računalniško prirejati barve in osvetlitev.

O igralski zasedbi

IAN McKELLEN (Gandalf Sivi) je v 50-letni karieri na odru, malih zaslonih in velikih platnih dobil že več kot 50 mednarodnih igralskih nagrad. Ves svet ga pozna kot Magneta v Možeh X in kot Gandalfa v Gospodarju prstanov.

Prvič je bil nominiran za oskarja za vlogo gejevskega režiserja Jamesa Whala v Condonovem filmu Gods and Monsters (1998). Istega leta so ga filmski kritiki razglasili za najboljšega igralca za vlogo skrivaškega nacista v filmu Apt Pupil. Za nastop v Rihardu III. je bil l. 1996 razglašen za najboljšega evropskega igralca

Za delo na televiziji je bil petkrat nominiran za emmyja. Za vlogo carja Nikolaja II. v televizijskem filmu Rasputin je osvojil zlati globus. Sam pa je najbolj ponosen na upodobitev duševno prizadetega Walterja v HBO-jevem And the Band Played On.

73-letni McKellen je študiral v Cambridgeu in že od leta 1961 redno nastopa na gledaliških deskah. Bil je glavni igralec in producent v Royal Shakespeare Company in v Britanskem narodnem gledališču. L. 1981 je osvojil vse razpoložljive nagrade, tudi tonyja za najboljšega igralca, za upodobitev Salierija v broadwajski produkciji Amadeusa. S Patrickom Stewartom sta l. 2009 z dramo Čakajoč Godota podrla vse rekorde prodaje vstopnic v Londonu, VB in na svetovnih turnejah.

L. 1991 ga je kraljica za izjemen prispevek v gledališču povzdignila v viteza. Je soustanovitelj organizacije Stonewall UK, ki se bori za pravno in družbeno enako homoseksualcev.

MARTIN FREEMAN (Bilbo Bisagin) si je z vlogo dr. Watsona v seriji Sherlock nedavno prislužil nominacijo za emmyja za moško stransko vlogo. Za nastop je prejel tudi bafto. Občinstvo ga je poznalo že prej, in sicer kot Tima Canterburyja v komični seriji The Office. Nastopal je tri sezone in si prislužil tri nominacije za dve različni nagradi.

Čeprav je za njim pestra paleta vlog, je morda najbolj znan po komičnih likih. Z Joanno Page je igral v uspešnici Love Actually. Sledila je parodija na grozljivke Shaun of the Dead Wrighta in Pegga.  S scenarističnim parom je znova sodeloval l. 2007 v kultni policijski komediji Hot Fuzz. Še vedno pa ena njegovih najbolj znanih vlog ostaja lik Arthurja Denta v  The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy.

RICHARD ARMITAGE (Thorin Hrastoščit) je že leta priljubljen obraz tako med britanskimi gledalci kot med kritiki. Z glavnimi vlogami v televizijskih produkcijah, kot so North and South, Spooks, Robin Hood in Strike Back, je postal ena največjih britanskih igralskih zvezd, uspešno pa se prebija tudi v Hollywoodu.

Nedavno je zaključil snemanja filma o katastrofi po tornadu Black Sky. Njegov prvi ameriški film je bil Captain America: The First Avenger, v katerem je igral glavnega zlikovca Heinza Krugerja Redno nastopa na filmu, televiziji in tudi v gledališču, med drugim ga je gledališka javnost lahko videla v Hamletu in Macbethu.

ANDY SERKIS (Golum) žanje priznanje tako gledalcev kot kritikov za vrsto nepozabnih vlog. Morda največ oboževalcev mu je prinesla vloga Goluma v trilogiji Gospodar prstanov. Z Golumom je osvojil tudi več nagrad. Odtlej se je izkazal še z nekaterimi izjemnimi nastopi, posnetimi z zajemom gibov, kjer je Serkis na platnu nepozaben in neprepoznaven. Tako je v Jacksonovi predelavi klasične uspešnice igral King Konga, v Rise of the Planet of the Apes pa Caesarja.

Vloga pankrokerske legende Iana Duryja v Sex & Drugs & Rock & Roll mu je prinesla nominacijo za bafto. Na malih ekranih je nastopil v miniseriji Little Dorrit, ki mu je prinesla nominacijo za emmyja. V Einstein and Eddington je upodobil nobelovca Alberta Einsteina. Odlične kritike je požel tudi z vlogo Billa Sikesa v Oliverju Twistu.

Peter Jackson (režiser/producent/scenarist) je eden najuspešnejših filmarjev na svetu

Njegov največji dosežek je bila trilogija Gospodar prstanov, ki mu je skupaj prinesla 30 nominacij za oskarja in 17 kipcev. Prvič je bil skupaj s Fran Walsh za oskarja nominiran za scenarij filma Heavenly Creatures. Jackson je med drugim posnel tudi uspešno predelavo zdaj že filmske klasike King Kong, ki je po svetu zaslužila več kot 500 milijonov dolarjev in osvojila tri oskarje. Poleg tega je režiral Lovely Bones, posnet po romanu Alice Sebold, in produciral svetovni hit District 9, ki je bil nominiran za oskarja za najboljši film. S Stevenom Spielbergom in Kathleen Kennedy je produciral The Adventures of Tintin, ki ga je režiral Spielberg. Film je med drugim dobil zlati globus za najboljši animirani celovečerni film in nagrado ameriških producentov za najboljše producente animiranih filmov. Ta film je bil prvi od treh, posnetih po znameniti seriji stripov. Jackson bo režiral drugega v seriji.

L. 2010 so ga za dosežke pri filmu povzdignili v viteza.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej