Paul Kalkbrenner je producent elektronske glasbe in DJ, ki je s filmom Berlin calling (film govori o DJ-ju, ki so ga plesne droge spravile na rob pameti, ob tem ali ravno zaradi tega pa je ustvaril izjemno uspešen album) popolnoma obnorel Nemčijo, kasneje pa še poznavalce elektronske glasbe iz drugih držav po svetu. Kalkbrenner je prvo ime festivala Barrakud, ki se bo od 14. – 18. avgusta odvijal na razvpiti plaži Zrće. S Kalkbrennerjem se je pogovarjala revija Bravo.
Bravo: Kako se soočaš s priljubljenostjo, ki jo je prineslo igranje in ustvarjanje filmske glasbe?
Paul Kalkbrenner: Ne moti me. Zame je ključna glasba. Kot človek se ves čas razvijam, kar se verjetno najbolj čuti v glasbi. Vsak dan predelujem iste emocije, lovim nek svoj swing in skozi leta sem postal v tem precej zverziran. Zvok postaja čistejši in bolje definiran. Kot umetnik se mnogo lažje izrazim, kot sem se pred petnajstimi leti.
Bravo: Koliko tebe je v Ickarusu? Zdita se podobna: način govora, kretnje in pogled – vse se sklada.
Ko sem prvič prebral scenarij in se vživel v vlogo, sem se z njo precej identificiral. Kot neučen igralec je sicer verjetno ne bi mogel tako doživeto zaigrati. S tem nisem presenetil samo producenta, ampak v veliki meri tudi sebe. (smeh)
Bravo: Torej si tudi zasebno genijalni umetnik, ujet med droge in glasbo?
Paul Kalkbrenner:“Ko je film izšel in je mineval čas, sem opazil, da se z Ickarusom dejansko precej razlikujeva. Čeprav znam podoživeti dilemo, v kateri se znajde, mi njegove odločitve niso blizu, še manj njegova obsedenost z žuranjem. Včasih sem res veliko ponočeval, zdaj pa grem raje v studio in ustvarjam.”
Bravo: Kot glasbenik in igralec poosebljaš Berlin, prestolnico elektronske glasbe.
Paul Kalkbrenner: V Berlinu sem se rodil in odraščal. Ko je padel zid, sem si tukaj privoščil prvi zahodnjaški hamburger, ki je takrat bil najboljša stvar, ki sem jo v življenju dal v usta. Mesto omejiti zgolj na njegovo glasbeno komponento, bi bilo narobe, ker mi je dalo in mi še vedno daje veliko več
Bravo: Tvoj način izvajanja glasbe je bolj ustvarjanje glasbe v živo kot mešanje skladb. Je to osebna kaprica ali naslednji korak v razvoju didžejanja?
Paul Kalkbrenner: V prvi meri gre za moj osebni način ustvarjanja, ki je plod precej let dela in razvoja. Pred osmimi ali desetimi leti ga nisem obvladal tako kot danes, a osnovna ideja ostaja nespremenjena, odkar sem se resno podal v vrtenje in produkcijo elektronske glasbe. Enostavno samo ustvarjam in se pri tem trudim čim manj razmišljati ter premlevati. Najboljše ideje pridejo vedno same od sebe, ne da se jih priklicati na poziv.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
