Če ste si ogledali dokumentarec Tist’ dan v tednu, s katerim je skupina Big Foot Mama proslavila svojih 20 let, potem veste, da so se prvi zametki skupine osnovali prav s srečanjem Jožeta Habule in Alena Steržaja. V dvajsetih letih uspeha in tudi trdnega prijateljstva med samimi člani, je Alen pridobil kar nekaj zanimivih nadimkov, hkrati pa ponudil tudi nepozabne hite, ki se jih publika Big Foot Mame zlepa ne naveliča.
Kadar ni novinar, je Alen na odru, kadar ni na odru, klepeta z oboževalkami, kadar ne klepeta z oboževalkami, pa se sprošča z igranjem računalniških igric, v katerih naj bi bil zelo dober. Ni kaj, očitno njegovi hitri prsti uberejo miren tempo le pri damah, katerim pa občasno zavida celo njegova kitara …
Moški.si: Alen, začniva direktno. Od kod vzdevek »hipi«?
Hja, ta nadimek so mi nadeli v bendu, natančneje naša roadie-ja (nosilca opreme). Baje da imam tak pogled na življenje, tako pravita: brezmejna ljubezen itd. (smeh). Sicer pa sem gotovo rekorder v številu nadimkov v bendu: Hipi, Speedy, Spitas, Aleti, Perestrojka, marsikaj sem že bil … (smeh).
Moški.si: Imajo tudi drugi člani skupine kake zanimive vzdevke?
Ja, Jože je Hans, Grega je Skole, Daniel je Kliti …
Moški.si: Od začetka Big Foot Mame pa do zdaj si svoje lase skrajšal za nekaj deset centimetrov, še vedno pa ohranjaš svoj imidž dolgolasca. Boš kdaj presenetil s povsem kratko pričesko?
Hehe, sploh nisem še pomislil na to. Nazadnje sem se povsem postrigel leta 1989. Že ko sem bil otrok, sem vedel, da bom nekoč imel dolge lase. Ampak takrat to za moškega še ni bilo sprejemljivo, učitelj matematike mi je dal vedeti, da tega ne odobrava (smeh).
Moški.si: Po odhodu Guštija je avtorstvo pesmi več ali manj pripadlo tebi. Od kod pobiraš inspiracijo za besedila?
Večinoma v backstageu, pa ko vidim in poslušam ljudi, kaj delajo, kaj se jim dogaja, kako razmišljajo.
Moški.si: Delaš tudi glasbene podlage za komade. Bo Big Foot Mama kdaj podlegla modernim smernicam in v svojo glasbo vključila elektroniko ter auto-tune, s katerim bi Grega zvenel kot Cher v komadu Believe?
Hehe, res upamo, da ne! Imeli smo to fazo, na albumu Doba norih smo se lotili elektronike, pa je bend zaradi tega skoraj razpadel. Mi štirje smo ugotovili, da pretirano prilagajanje trendom ne sodi v zgodbo o rokenrol bendu. Takrat se nam je pridružil Zoki, ki je imel enak pogled na to.
Moški.si: Kdaj, meniš, da se bo Big Foot Mama naveličala odra?
Ko bo postala predskupina drugim bendom.
Moški.si: Bi se strinjal, če rečem, da je punco, ki bi razumela rokersko življenje, težko najti?
Hm … nekaterim puncam je to celo všeč … (smeh).
Moški.si: So bile punce kdaj ljubosumne na tvojo kitaro?
Ne, vedno je bila kitara ljubosumna na punce (smeh).
Moški.si: Kakšna je tvoja sanjska ženska?
Uf, o sanjskih ženskah sem nehal razmišljati že pred 10 leti. Veliko raje imam realne.
Moški.si: Kaj počneš, ko nisi v službi ali na odru?
Igram računalniške igrice.
Moški.si: Si vedel, da je na wikipedii tvoj priimek napačno napisan?
Ne, ker ne spremljam, kaj na internetu piše o meni/bendu. Lahko pa popraviš, če imaš možnost (smeh).
Moški.si: Ob 20-letnici ste s skupino izdali dokumentarec Tist’ dan v tednu. Bomo kdaj dočakali igrani film o Big Foot Mami in kdo bi te po tvojem v njem zaigral?
Zanimivo vprašanje. Najbrž Ray Romano (Vsi imajo radi Raymonda).
Moški.si: Kaj bi zaželel našim bralcem v letu 2011?
Čim več rokenrola!
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej