V nedeljo zvečer sta se v Madridu v španskem državnem prvenstvu pomerila Real in Athletic, čeprav so gostje iz Bilbaa povedli, pa je zmaga nato ostala doma. Gostitelji so odgovorili s štirimi zaporednimi zadetki, kar je seveda razveselilo tudi Ikerja Casillasa. Slednji bi bil bržčas še bolj vesel, če bi ostal nepremagan, a v vsakem primeru si o tekmo zapomnil za večno. To je bil zanj pač 600. nastop v dresu kraljevega kluba.
“Najpomembnejše je, da smo zmagali in da imamo še vedno pet točk prednosti pred Barcelono. Kar se tiče mojih 600 tekem, je dejstvo, da je z njimi povezano preprosto preveč emocij in spominov, da bi lahko naštel vse. Je pa vsekakor zanimivo, da sem šeststoto tekmo odigral proti Athleticu, klubu, proti kateremu sem tudi debitiral. Zelo sem vesel in ponosen, da sem v rangu legend, kakršni sta bili Gento in Hierro. To pomeni, da je za mano dolga pot, ki pa ni bila vedno enostavna. Je pa vsekakor res, da nisem pričakoval, da bom odigral toliko tekem,” je zadovoljen 30-letnik, ki že vso svojo kariero igra za Real. Če bo nadaljeval v takšnem slogu, bo morda nekoč postal nogometaš z največ nastopi za Real, toda zaenkrat na večni lestvici zaseda 5. mesto. Pred njim so Fernando Hierro (601), Carlos Santillana (645), Manuel Sanchis (711) in rekorder Raul (741).
Vprašajte Marco, ne nas
Čeprav Real vodi na lestvici, pa so bili Casillas in njegovi soigralci ter predvsem trener Jose Mourinho proti Athleticu deležni tudi žvižgov s tribun Santiago Bernabeua. Tudi zaradi tega, ker naj bi v garderobi vladalo vse prej kot vrhunsko vzdušje. Časnik Marca je zapisal, da Mourinhu pravzaprav grozi upor na lastni barki, a Casillas je vse to zanikal. “Ne smemo izgubiti razsodnosti in začeti s prsti kazati eden na drugega. Žvižgi so v bistvu namenjeni vsem nam, toda morali bi biti združeni – ekipa in navijači. Le tako lahko dosegamo dobre rezultate. Vsi moramo veslati v isti smeri, če želimo osvojiti naslov državnega prvaka. Sam osebno z nikomer od soigralcev nimam slabega odnosa. Morali boste vprašati Marco o tem, kaj je objavila. Mene nič ne moti, toda oni so tisti, ki bodo morali odgovoriti na vaša vprašanja. Mi nismo tukaj, da bi odgovarjali, ali je to res ali ne. Ne smemo pustiti, da bi nas zvlekli v to,” je prepričan prvi vratar reprezentance Španije, ki dodaja: “Smo na Bernabeu in vsak žvižg, ki je namenjen našemu trenerju, je tudi nogometašem. Če želimo 13. maja slaviti naslov prvaka, moramo vsi gledati v isto smer. To je edino, kar šteje. Ne smemo ponoreti in s prstom kazati eden na drugega. Izgubili smo eno tekmo, nismo igrali dobro, toda sedaj moramo razmišljati o povratnem obračunu.”
Nič še ni izgubljeno
Povratni polfinalni obračun proti Barceloni bo Real odigral v tem tednu, v Kataloniji bo poskušal spremeniti zaostanek z 1:2 v zmago in napredovanje. “Dejstvo je, da bo težko, toda tega ne smemo kar prečrtati. Če je Barcelona pri nas slavila, zakaj ne bi mi pri njej? Naš načrt je zmaga na obračunu in prepričan sem, da nas čaka zanimiva in napeta tekma. Še nič ni izgubljeno, a se bomo morali zares potruditi. A moramo biti združeni, to je vse, kar šteje. Sam osebno nimam težav z nobenim soigralcem, dejstvo je, da sobivamo na treningih, pred tekmami, na tekmah – kot vse ekipe. Morda se kdaj na koga razhudim, morda se kdo name, toda to ni nekaj, kar bi bilo potrebno potencirati. Nobenih težav nimamo, tudi ne med Španci in Portugalci,” je za konec še dodal dolgoletni vratar belega baleta.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
