»
/ 2 leta ago

Evropska komisija je danes predlagala milijardo evrov naložb v infrastrukturo za evropske superračunalnike do leta 2020. Superračunalniki so potrebni za obdelavo vse večjih količin podatkov in koristijo ljudem na številnih področjih, na primer pri soočanju s potresi ali orkani, odkrivanju in zdravljenju bolezni ter za zagotavljanje varnosti.

NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Današnji predlog je po navedbah komisije ključen za konkurenčnost EU in njeno neodvisnost v podatkovnem gospodarstvu. Trenutno se velike količine podatkov v glavnem obdelujejo zunaj Evrope, na primer v ZDA, kar pomeni tveganja za zasebnost in poslovne skrivnosti.

Superračunalniki so motor, ki poganja digitalno gospodarstvo. Tekma je ostra in EU v njej zaostaja, ni v prvi deseterici, opozarjajo v Bruslju.

To naj bi spremenila nova pravna in finančna struktura na področju visokozmogljivega računalništva, imenovana EuroHPC. Evropskim raziskovalcem in podjetjem naj bi zagotovila superračunalnike, ki bodo konkurenčni v svetovnem merilu za razvoj umetne inteligence ter vsakodnevnih aplikacij v zdravstvu, varnosti in inženirstva.

Superračunalniki neposredno koristijo ljudem, saj omogočajo boljše odzivanje na znanstvene in družbene izzive, na primer pri odkrivanju in zdravljenju bolezni, razvoju novih terapij, prilagojenih posamezniku, ter pri soočanju s hudimi naravnimi nesrečami, kot sta potres in orkan.

S superračunalniki lahko na primer čas proizvodnje avtomobila skrajšamo s 60 na 24 mesecev, pomembni pa so tudi za razvoj šifrirnih tehnologij, torej za nacionalno varnost in obrambo, še ponazarjajo v Bruslju.

Iz sedanjega evropskega proračuna naj bi šlo za pobudo približno 486 milijonov evrov, podobno vsoto pa naj bi prispevale članice in pridružene države.

Za zdaj je izjavo o visokozmogljivih računalnikih podpisalo trinajst držav. Marca lani so jo podpisali Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija, nato pa so se jim pridružile še Belgija, Bolgarija, Švica, Grčija, Hrvaška in tudi Slovenija.

S to izjavo, ki ostaja odprta za druge države, se podpisnice zavezujejo k sodelovanju pri razvoju infrastrukture visokozmogljivih računalnikov. Eden od ciljev je, da je v letih 2022-2023 evropski superračunalnik med prvimi tremi na svetu.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, ,

Slovenska misija pri ZN je v ponedeljek v sodelovanju s Svetom Evrope in Organizacijo za izobraževanje, znanost in kulturo ZN (Unesco) na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pripravila dogodek, namenjen izzivom umetne inteligence. Ta prinaša veliko ugodnosti, obenem pa tudi veliko tveganj, so se strinjali govorniki.

Ruskim astronavtom na Mednarodni vesoljski postaji je kot prvim uspelo, da so s pomočjo 3D-tiskalnika prišli do mesa. “Gre za majhen grižljaj za človeka, a velik za človeštvo,” je besede prvega človeka na Luni izpred 50 let parafraziral Jusef Khesuani iz ruske družbe 3D Bioprinting Solutions, kjer so napravo izdelali.

Dostop do interneta postaja vse bolj nepogrešljiv. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada ga uporablja 83 odstotkov odraslih, kar je tri odstotne točke več kot lani. Povečuje se tudi delež tistih, ki internet uporabljalo vsak dan, vse več je tudi uporabnikov storitev spletnega bančništva in javne uprave, denimo eZdravja.

Aplikacije za spletno rudarjenje (angl. web miners), ki delujejo znotraj brskalnika uporabnika in z namenom zaslužka rudarijo kriptovalute, bi lahko v letu 2018 porabile do 18,8 gigavatov električne energije. To je primerljivo z letno količino porabe energije na Poljskem, hkrati pa to pomeni, da je vpliv spletnega rudarjenja na okolje blizu 800 ton emisij ogljikovega dioksida na leto, kažejo podatki raziskave družbe Kaspersky o ekonomskem in okoljskem vplivu spletnega rudarjenja.

Ameriški tehnološki velikan Apple je ta teden razposlal vabila na dogodek, ki bo 10. septembra na sedežu podjetja v mestu Cupertino v Silicijevi dolini. Na njem bo po pričakovanjih slovesno predstavil pametni telefon Iphone 11. Kot je značilno za Apple, podrobnosti o novi napravi in dogodku v teatru ustanovitelja Steva Jobsa skrbno skriva.