Odpri galerijo

Odkrili 298 milijonov let star fosilni gozd 1 / 5

Ameriškim in kitajskim znanstvenikom je skoraj zastal dih, ko so pod rudnikom premoga v okrožju Wuda v Mongoliji odkrili popolnoma ohranjen fosiliziran gozd. Pensilvanski paleobotanik Hermann Pfefferkorn je za časnik Toronto Star izjavil, da so našli drevesa še na istem mestu, kot so bila pred milijoni let, ponekod so se odlomile le veje okoli debel, ki so jih našli brez večjih težav.

Pomembno odkritje

Pomembno odkritje, ki znanstvenikom pomaga razumevati obdobje tik pred dobo dinozavrov, je kot časovna kapsula ujelo velike spremembe v klimatskih pogojih tedanjega časa. Obdobje zgodnjega Perma je namreč zaznamovalo temperaturno nihanje od ledene dobe do zelo visokih temperatur, končalo se je z največjim masovnim izumrtjem vseh časov. Pri tem je izumrlo 90 % morskih in 70 % zemeljskih organizmov.

Poleg tega so znanstveniki odkrili tudi dve zanimivi in enigmatični vrsti drevesnih praproti, ki sta bile v tedanjem času v kitajski regiji zelo pogosti.

Območje današnje Kitajske je bilo sestavljeno iz dveh kontinentov

Območje današnje Kitajske je bilo takrat sestavljeno iz dveh manjših kontinentov, eden v velikosti ene tretjine in drugi ene polovice Avstralije, okoli katerih je teklo tropsko ekvatorialno morje; vsi ostali kontinenti so tvorili en sam superkontinent. To je bilo v času tik pred ledeno dobo.

Gozd so odkrili po naključju

Znanstveniki so gozd odkrili po naključju, pri rekonstrukciji jim je pomagalo podjetje za izkopavanje premoga Shenhua. Skupaj so rekonstruirali 1000 kvadratih metrov gozda. Podjetje je, na srečo, po tem ko so odkrili vrhnji sloj fosilnih ostankov takoj poklicalo znanstvenike, ki so potrdili odkritje; v nasprotnem primeru bi bil gozd namreč za zmeraj izgubljen. Znanstveniki so se morali podvizati, saj so občutljivejši deli v stiku z zrakom pričeli hitro razpadati.

Do zdaj so odkrili šest drevesnih skupin, nekatere izmed njih so bile visoke do 25 metrov. V tem obdobju še ni bilo iglavcev in cvetnic, rastline so se razmnoževale s pomočjo spor, kot se danes  praproti. V tem obdobju najdemo tudi prve oblike sesalcev, želv, lepidozavrov in arkozavrov.

Kako naj bi bil videti gozd?

Znanstveniki so si iz delčkov sestavili sliko, ki so jo nato skupaj s skicami in podatki posredovali umetniku. Skupaj so se po pregledanih nekaj čez dvajset verzijah odločili, da je predstava prava in jo objavili.

Pfefferkorn je dejal, da bi sredi tega gozda stali skoraj do kolen v vodi in šoti, zrak je bil izredno vlažen, veliko vrst rastlin pa nas bi presenetilo s svojo nenavadnostjo.

Preden je starodavni gozd prekril vulkanski pepel, je le-ta imel dva ločena dela – spodaj so se nahajale različne praproti in druge rastline, nad njimi pa so se bohotile krošnje na dolgih steblih z ozkimi listi svetlozelene barve.    

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej