Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Zanimivosti

Slovenija že spomladi izčrpala vse naravne vire, ki so nam na razpolago

A. P. / STA
29 julija, 2019 / pred 6 let

Danes najbolj zgodaj doslej obeležujemo dan ekološkega dolga. Gre za dan, na katerega je človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu.

Komentiraj Share / 2 Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

V zadnjih 20 letih se je dan ekološkega dolga pomaknil za dva meseca naprej. Predlani smo ga obeležili 2. avgusta, lani 1. avgusta. Letos je ta dan 29. julija, kar je najbolj zgoden datum, odkar je Zemlja v začetku 70. let prejšnjega stoletja vstopila v ekološki dolg.

Ekološki dolg se povečuje

“Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,75 planeta. Stroški globalne ekološke porabe se povečujejo, kažejo pa se v obliki krčenja gozdov, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju. To pa vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov,” izpostavljajo avtorji poročila.

foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Po podatkih organizacije je Slovenija v ekološki dolg letos vstopila 27. aprila, lani 12. maja. Evropsko povprečje je 10. maj. Med državami EU je v ekološki dolg najprej oz. 16. februarja vstopil Luksemburg, najpozneje pa 22. junija Bolgarija. ZDA so ga imele 15. marca, Kitajska 14. junija. Najpozneje ga bo imel Niger, vire bo po napovedih izčrpal 25. decembra.

Kot so izračunali v organizaciji, bi uravnoteženje lahko dosegli, če bi do leta 2050 dan ekološkega dolga na leto premaknili za pet dni naprej. Zato so v organizaciji pozvali k ukrepanju. Če bi polovico porabe mesa nadomestili z vegetarijansko hrano, bi dan pomaknili za 15 dni bolj proti koncu leta, z zmanjšanjem ogljikove komponente pa bi ga lahko prestavili za 93 dni, so navedli.

Kazalec, na podlagi katerega se računa okoljski dolg, je okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Za posamezno državo se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
ekologija, slovenija, znanstvene zanimivosti
Komentiraj Share / 2 Share Share WhatsApp

Najbolj brano

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Ravnokar objavljeno

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Zakaj je v hladilniku lučka, v zmrzovalniku pa ne? Razlog je presenetljivo preprost…

  • Moj dom

Kdor redno uživa ta sadež, ne potrebuje viagre

  • Moje zdravje

Evolucija športne opreme: Kako so izboljšave opreme spremenile igro

  • Zabava

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice Kitajska koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Poznate najdaljšo besedo v slovenskem jeziku? Ima kar 25 črk, njen pomen pa poznajo le redki…

  • Zanimivosti

Če želimo razumeti pomen najdaljše slovenske besede, se moramo poglobiti v filozofijo

Koščic od breskev, marelic in sliv ne bi smeli metati v smeti. Zakaj?

  • Zanimivosti

Koščic od sadja nikar ne mečite v smeti, z njimi lahko naredimo nekaj veliko bolj koristnega

Znanstveniki: Našli smo zamenjavo za eno najbolj problematičnih sestavin v živilih!

  • Zanimivosti

Približno polovica vseh pakiranih živil vsebuje palmovo olje, saj je ta izdelek vsestransko uporaben, negova pridelava pa je zelo donosna. A palmovo olje predstavlja visoke stroške za okolje, proizvodnja pa je glavni vzrok za krčenje tropskih gozdov.

Psi se od nas nalezejo odvečnih kilogramov

  • Zanimivosti

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Danskem.

Resnica o veliki noči, ki jo poskuša Cerkev prikriti: Nekoč je bil to praznik seksa!

  • Zanimivosti

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

Mislile so, da je striptizer: Poglejte, kako so reagirale vzburjene gostje zabave, ko je prišla policija!

  • Zanimivosti

Vse se je končalo tako, da je preprosto odšel, saj so vsi začeli twerkati okoli njega.

Kaj se zgodi, če mačka pije mineralno vodo

  • Zanimivosti

Mineralna voda je lahko pravi vir zabave za naše mačje prijatelje

Ob zvoku ‘piščalke smrti’ vam bo zaledenela kri (video)

  • Zanimivosti

Prisluhnite zvoku starinskega glasbila Aztekov, ki so ga igrali ob prazniku mrtvih in med vojnami.

Pravi in divji kostanj: Zakaj je eden užiten, drugi pa strupen? Kako ju ločiti?

  • Zanimivosti

Skupna imena “kostanj” in podobna zunanjost obeh dreves lahko včasih zmedejo ljudi, vendar pa je bistvena razlika med užitnostjo pravega kostanja in strupenostjo divjega kostanja. Zato je pomembno, da prepoznamo in ločimo ti dve vrsti dreves ter se zavedamo njihovih različnih lastnosti in uporabe.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Ne sprejemam piškotkov.