Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Zanimivosti

‘Smaragdna ogrlica Ljubljane’ kmalu na Unescovem seznamu

A. P. / STA
1 avgusta, 2019 / pred 6 let

Struga reke Ljubljanice med Vrhniko in Ljubljano sodi med najpomembnejša in najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Od leta 2003 je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, v načrtu je tudi njena kandidatura za vpis na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Priprava dosjeja bo predvidoma potekala v naslednjih petih letih.

Komentiraj Share Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Reka pomembna za širšo regijo

Nadzemni tok reke Ljubljanice med Vrhniko in Ljubljano je tudi del območja Natura 2000, Ljubljanica in Bistra ter vsi glavni kraški izviri pa so zavarovani kot naravne vrednote državnega pomena. Kot je za STA povedala Irena Šinkovec iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pomen reke v kontekstu kulturne in naravne dediščine presega nacionalne okvire in si zasluži širšo, mednarodno prepoznavnost, tako z vidika širjenja dostopnosti do dediščine kot tudi njenega varovanja in ohranjanja.

Poleg številnih arheoloških najdb, ki segajo od prazgodovine pa vse do sodobnega časa, posebno vrednoto predstavljajo edinstvene najdbe iz degradiranih organskih materialov, ki se ohranijo le v mokrih okoljih, med katerimi je po njenih besedah potrebno izpostaviti danes dokumentiranih več kot 70 ostankov plovil in vesel iz struge reke in Ljubljanskega barja. Dodala je, da je pomen Ljubljanice v posameznih kronoloških obdobjih specifičen. Tako imamo denimo namerno odlaganje dragocenih predmetov v reko v obdobju pozne bronaste in mlajše železne dobe v kontekstu ritualnih obredov, pomen reke pri vojaškem osvajanju in utrjevanju rimske nadvlade, pomen v obdobju srednjeveške poselitve, bila je tudi pomembna prometna žila v obdobju pred izgradnjo Južne železnice.

Nominacija na Unescov seznam bi bila po njenih besedah primarno usmerjena v arheološki fenomen Ljubljanice, celovitost vpisa pa bi dopolnili z naravnimi vrednotami. Hkrati bi z nominacijo povezali dva že vpisana spomenika – kolišča na Ljubljanskem barju in Idrijski rudnik živega srebra, katerega skladišče stoji tik ob Ljubljanici na Vrhniki, in bi na ta način zaokrožili pomen in prepoznavnost širšega območja dediščine.

Razmislek gre tudi v smeri nominacije celotnega porečja Ljubljanice – kraški podzemni del in Ljubljansko barje. Univerzalne vrednote so v tej luči vezane predvsem na celovitost in večplastnost spomenika, povezovanje naravne in kulturne dediščine, izpostavljena bi bila arheološka podvodna dediščina. Ker podobnega primera v svetu ni, je samostojna nominacija edina smiselna, je poudarila Irena Šinkovec.

Vpis na Unescov seznam bi po njenih besedah prinesel bistveno večjo prepoznavnost spomenika in posledično večjo ozaveščenost javnosti ter zaščito spomenika, tudi v luči nezakonitih posegov. Dolgoročno pa bi z revitalizacijo degradiranih območij, ki škodljivo vplivajo na spomenik, prispevali h kakovostnejšemu življenju prebivalcev ob reki in trajnostnemu razvoju širšega območja.

Rezultati projekta Ljubljanica podlaga za pripravo dosjeja za Unescov seznam

Projekt Ljubljanica, ki je vključeval zaščitne podvodne raziskave, konservacijo in prezentacijo deblaka iz 2. stoletja pr. n. št., sanacijo rečnih brežin, monitoringe, analize in dokumentiranje rečnega dna in depozitorija za moker les ter vzpostavitev razstavišča Moja Ljubljanica na Vrhniki, je junija pridobil Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Projekt, ki ga je zasnovala in strokovno vodila Irena Šinkovec, je sofinanciral Finančni mehanizem EGP in je v letih 2014-2016 potekal v partnerstvu z Občino Vrhnika in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju z nevladnim Zavodom za podvodno arheologijo in domačimi ter mednarodnimi strokovnjaki.

Na ministrstvu za kulturo so za STA pojasnili, da je bil eden od ciljev projekta tudi vzpostavitev znanstvene in strokovne platforme kot izhodišča za pripravo dosjeja za kandidaturo na Unescov seznam. Že vzpostavljena infrastruktura, predvsem razstavišče Moja Ljubljanica na Vrhniki, pa je del predpriprave za vpis na Unescov seznam.

“Rezultati projekta Ljubljanica so torej podlaga za pripravo dosjeja, ki bo predvidoma potekala v naslednjih petih letih. Z Unescovim znakom najboljših praks za podvodno dediščino, s katerim je pomen spomenika že prepoznan na svetovnem nivoju, se upravičenost kandidature potrjuje,” so zapisali.

Arheolog Andrej Gaspari je ob tem za STA povedal, da Ljubljanica, če pogledamo parametre po protokolu vrednotenja Unesca, izpolnjuje praktično vse kriterije in merila. “Gre za edinstven fenomen in čeprav zaradi njihove gostote Unesco nekoliko demotivira nominacije iz Evrope, glede Ljubljanice ni nobenega dvoma, da lahko uspemo” je dodal. Država je po njegovih besedah veliko naredila že z razglasitvijo za spomenik državnega pomena, še boljša okoliščina pa je, da je znaten del porečja v lasti države. “Običajno so s tem težave, tu pa bi se šlo le v dodatne odkupe zemljišč, ki niti nimajo posebno velike vrednosti,” je sklenil.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
arheologija, Ljubljana, slovenija, unesco, zgodovinske zanimivosti
Komentiraj Share Share Share WhatsApp

Najbolj brano

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Ravnokar objavljeno

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Zakaj je v hladilniku lučka, v zmrzovalniku pa ne? Razlog je presenetljivo preprost…

  • Moj dom

Kdor redno uživa ta sadež, ne potrebuje viagre

  • Moje zdravje

Evolucija športne opreme: Kako so izboljšave opreme spremenile igro

  • Zabava

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice Kitajska koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Poznate najdaljšo besedo v slovenskem jeziku? Ima kar 25 črk, njen pomen pa poznajo le redki…

  • Zanimivosti

Če želimo razumeti pomen najdaljše slovenske besede, se moramo poglobiti v filozofijo

Koščic od breskev, marelic in sliv ne bi smeli metati v smeti. Zakaj?

  • Zanimivosti

Koščic od sadja nikar ne mečite v smeti, z njimi lahko naredimo nekaj veliko bolj koristnega

Znanstveniki: Našli smo zamenjavo za eno najbolj problematičnih sestavin v živilih!

  • Zanimivosti

Približno polovica vseh pakiranih živil vsebuje palmovo olje, saj je ta izdelek vsestransko uporaben, negova pridelava pa je zelo donosna. A palmovo olje predstavlja visoke stroške za okolje, proizvodnja pa je glavni vzrok za krčenje tropskih gozdov.

Psi se od nas nalezejo odvečnih kilogramov

  • Zanimivosti

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Danskem.

Resnica o veliki noči, ki jo poskuša Cerkev prikriti: Nekoč je bil to praznik seksa!

  • Zanimivosti

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

Mislile so, da je striptizer: Poglejte, kako so reagirale vzburjene gostje zabave, ko je prišla policija!

  • Zanimivosti

Vse se je končalo tako, da je preprosto odšel, saj so vsi začeli twerkati okoli njega.

Kaj se zgodi, če mačka pije mineralno vodo

  • Zanimivosti

Mineralna voda je lahko pravi vir zabave za naše mačje prijatelje

Ob zvoku ‘piščalke smrti’ vam bo zaledenela kri (video)

  • Zanimivosti

Prisluhnite zvoku starinskega glasbila Aztekov, ki so ga igrali ob prazniku mrtvih in med vojnami.

Pravi in divji kostanj: Zakaj je eden užiten, drugi pa strupen? Kako ju ločiti?

  • Zanimivosti

Skupna imena “kostanj” in podobna zunanjost obeh dreves lahko včasih zmedejo ljudi, vendar pa je bistvena razlika med užitnostjo pravega kostanja in strupenostjo divjega kostanja. Zato je pomembno, da prepoznamo in ločimo ti dve vrsti dreves ter se zavedamo njihovih različnih lastnosti in uporabe.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Ne sprejemam piškotkov.