foto:Profimedia
Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta, ki spremlja stanje populacij prosto živečih živali na svetu. Indeks, ki ga je razvilo londonsko zoološko društvo, kaže, da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za upadom populacije vrst vretenčarjev med letoma 1970 in 2016. Glavni razlogi za upad so izguba habitata in degradacija, vključno z izsekavanjem gozdov, katerih gonilo je pridelava hrane.
“Poročilo izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prosto živečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj,” je dejal generalni direktor WWF International Marco Lambertini. “Ne moremo spregledati dokazov, ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema,” je dodal.
Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 odstotkov svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 odstotkov. Svetovne reke ogrožajo obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno svetovnemu stanju, so povzeli v WWF Adria.
“Reke v Sloveniji že trpijo zaradi obstoječe infrastrukture, zlasti jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije, in hidroelektrarn. Poseben problem so male hidroelektrarne. Z novimi načrti se bo pritisk še povečal. Namesto gradnje dodatne sive infrastrukture in nadaljevanjem fragmentacije naših rek, se moramo osredotočiti na obnovo in revitalizacijo rek,” je dejal Leon Kebe iz WWF Adria.
Kot je dodal, projekti obnove rek in mokrišč spodbujajo zeleno okrevanje, ki je zapisano v evropskem zelenem dogovoru. Omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje države po pandemiji, hkrati pa povečalo odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše. “Čas je, da v slovenske reke vrnemo življenje in zagotovimo trajnostno prihodnost ljudi in narave,” je poudaril.
S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi, od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do večje razpoložljivosti hrane. Trendi kažejo, da moramo ukrepati takoj. Da bi zaustavili izgubo sladkovodne biotske raznovrstnosti, moramo nujno izvesti intervencijski načrt. To vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in netrajnostnega izkopa peska, nadzor invazivnih vrst in varovanje ter obnovo povezljivosti ekosistemov, so izpostavili v WWF.
Podoben načrt je nujno potreben za celotno svetovno biodiverziteto. Stabilizacija in zaustavitev izgube biodiverzitete je mogoče le z ambicioznejšimi ukrepi. Nujne spremembe vključujejo učinkovitejšo in okolju prijaznejšo trajnostno proizvodnjo in trgovino s hrano, zmanjševanje odpadkov ter izbiro bolj zdrave in okolju bolj prijazne hrane.
Globalni upad biodiverzitete prispeva k naraščanju svetovne neenakosti, so opozorili. Zato morajo vsi načrti za preprečevanje izgube vsebovati temeljna socialna in ekonomska vprašanja. Preusmeriti se moramo k pravični in trajnosti pridelavi in gospodarstvu, pravičnemu delu, zmanjšanju smeti, enakemu pristopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitve pritiskov na habitate prosto živečih živali.
Poročilo o stanju planeta 2020 je izšlo manj kot en teden pred 75. vrhom Generalne skupščine Združenih narodov, kjer bodo voditelji pregledali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, pariškega sporazuma in konvencije o biotski raznovrstnosti. “Če želimo ohraniti upanje, da bo obnovitev narave dala enaka možnosti sedanjim in prihodnjim generacijam, morajo svetovni voditelji svetovni poleg prizadevanj za ohranjanje narave sistem pridelave hrane narediti bolj trajnosten, in sicer na način, da vključuje ustavitev krčenja gozdov,” je ocenil Lambertini.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
