(Photoxpress).

Po podatkih iz leta 2010 bi se naj na slovenskih smučiščih letno zgodilo okoli 3000 nesreč, pri katerih pride tudi do telesnih poškodb. Ker so te poškodbe zaradi večje hitrosti in posledično večjih sil iz leta v leto postajale vedno bolj težke, ni dovolj, da je tisti, ki upravlja smučišče, zakonsko dolžan poškodovancem na smučišču zagotoviti hitro in strokovno pomoč. Večkrat moramo nujno prvo pomoč nuditi smučarji sami, pri tem pa se je treba držati nekaterih pravil, s katerimi poskrbimo za varnost ponesrečenca, varnost drugih smučarjev in lastno varnost.

Varen pristop

Ko prispeš na kraj nesreče, moraš najprej preveriti, če se lahko ponesrečencu približaš varno. V ta namen se moraš najprej ozreti naokoli, če v bližini smučajo drugi smučarji, ki bi se lahko zaleteli vate. Ko si se prepričal, da je pristop varen, se lahko približaš ponesrečencu.

Prvi ukrepi pomoči

Ko si se približal poškodovancu, najprej preveriš njegovo odzivnost. Velika razlika je namreč, ali je poškodovanec priseben ali pa je izgubil zavest. Da bi preveril njegovo odzivnost, ga glasno pokličeš in pazljivo streseš, saj ob prvem stiku s ponesrečencem ne moreš izključiti poškodb hrbtenice.

Klic na pomoč

Preden nadaljuješ z nudenjem ustrezne prve pomoči, moraš poskusiti priklicati nekoga, ki ti bo pomagal. Nato skupaj sprostita dihalne poti in preverita dihanje. Če poškodovanec ne diha, začneš izvajati zunanjo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30:2. V tem času druga oseba pokliče reševalce (112), v kolikor imata pri sebi mobilni telefon, v nasprotnem primeru se odpravi do najbližje žičnice oziroma gostinskega lokala.

Zavarovanje kraja nesreče

Kraj nesreče moraš ustrezno zavarovati oziroma označiti. To storiš tako, da nekaj metrov nad mestom nesreče prekrižaš smuči in jih zapičiš v sneg. Pri tem si lahko pomagaš tudi s smučarskimi palicami.

Nadaljnji ukrepi

Kadar obstaja sum poškodbe hrbtenice, čelade ne odstranjuješ. V primeru zlomljene roke ali noge lahko to zasilno imobiliziraš s smučko ali palico (če si svoje uporabil za zavarovanje kraja nesreče, uporabi opremo poškodovanca). Če poškodovanec krvavi, izvajaj pritisk na rano oziroma na področno arterijo, če je krvavitev pulzirajoča.

Bodi miren, pogovarjaj se s ponesrečencem

Da poškodovanec ne bi postal paničen, je v prvi vrsti pomembno, da si miren ti. Če je poškodovanec pri zavesti, se pogovarjaj z njim, poskušaj ga pomiriti, medtem ko skrbiš, da se njegove poškodbe ne poslabšajo.

Ponesrečencu naj bo toplo

Zaradi nizkih temperatur na smučišču in relativno dolgega čakanja na rešilce se lahko zgodi, da ponesrečenec zapade v podhladitev. Tvoja naloga je, da to na vsak način preprečiš. Pomagalo bo že, če pod ponesrečenca položiš svojo budno, v kolikor ga lahko premikaš. Sicer pa položi bundo čez njegovo telo.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej