Semen marelic, breskev, nektarin in sliv ne mečimo v smeti / Profimedia
Po spletu kroži dobra ideja, kaj narediti s koščicami od sadja, ki smo ga pojedli.
Namesto odpadka – sadno drevo
Naslednjič, ko si bomo privoščili sveže breskve, češnje, slive, nektarine, marelice ali drugo koščičasto sadje, seme spravimo.
Namesto, da ga zavržemo, ga operimo in osušimo ter spravimo v škatlo v avtu. Ko se naslednjič na poti v službo, na trening ali na izlet peljemo mimo nekega degradiranega območja, skozi okno vrzimo pest semen. Mati narava bo naredila svoje in z nekaj sreče bo tam že čez nekaj let raslo sadno drevo! Spomladi bo s cvetenjem nudilo nektar in cvetni prah čebelam in drugim opraševalcem, poleti pa bodo sadeži nahranili mimoidoče ljudi, ptice in druge živali.
Gverilsko vrtnarjenje
Gverilsko vrtnarjenje je oblika nepooblaščenega vrtnarjenja, kjer ljudje, običajno brez dovoljenja ali lastništva zemljišča, tam urejajo in gojijo rastline. Ta pristop k vrtnarjenju je običajno povezan s proaktivnimi posamezniki ali skupinami, ki si prizadevajo izboljšati degradirano urbano okolje, okrasiti zapuščena območja ali povečati dostopnost pridelkov in zelenih površin v mestih.
Poleg prej omenjenega metanja sadnih koščic je razširjeno tudi trosenje semen ali metanje t.i. semenskih bomb ter sajenje sadik.
Gverilski vrtnarji si prizadevajo ozaveščati o pomenu zelenih površin v mestih, trajnostnem vrtnarjenju in okoljskih vprašanjih.
Poleg okrasnih rastlin mnogi gverilski vrtnarji na neizkoriščenih območjih gojijo tudi sadje, zelenjavo in zelišča, ki so na voljo lokalni skupnosti.
Gverilsko vrtnarjenje je postalo priljubljeno gibanje, ki združuje okoljsko ozaveščene ljudi, umetnike in aktiviste. Čeprav se gibanje osredotoča na pozitivne spremembe v urbanih okoljih, lahko v nekaterih primerih povzroči tudi konflikte z lastniki zemljišč ali lokalnimi oblastmi zaradi pomanjkanja dovoljenj.
Kako izdelati semensko bombo
V tujini je zelo priljubljeno metanje semenskih bomb na zapuščena, degradirana območja. Semenske bombe so majhne krogle ali kroglice, ki vsebujejo semena rastlin in substrat ter so oblikovane tako, da se enostavno vržejo ali položijo na zemljo, kjer bodo razpadle in rastline kalile. Izdelava semenske bombe je precej enostavna.
Potrebujemo nekaj gline ali bolj glinene prsti in malo vrtne zemlje. V mešanico gline in prsti (recimo 1 del glinene na 3 dele navadne prsti) enakomerno zmešamo mešanico semen ter dodamo zgolj toliko vode, da se zmes poveže, po gostoti naj bo podobna plastilinu ali testu za piškote. Oblikujemo kroglice, jih porazdelimo po ravni površini in jih posušimo na temnem mestu.
Semenske bombice lahko vzamemo sabo na sprehode in ko gremo po opravkih, ter jih odvržemo na mesta, ki jim primanjkuje življenja.
Katera semena izbrati za semenske bombice? Pri izbiri se poskušajmo držati avtohtonih rastlinskih vrst, semena lahko naberemo sami, ali pa jih kupimo. Nekaj idej: črna kumina, korenje, mak, konjska griva, spominčice, lan, bezeg, ognjič, modri glavinec, hesperis, drobnjak,…
Semenske bombice / Profimedia
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
