Verjetno si že slišal, da lahko v avstrijskem nakupovalnem centru Seiersberg pri Gradcu daruješ krvno plazmo, v zameno za to pa prejmeš plačilo v višini 25 evrov. Moški.si je preveril kaj pravzaprav krvna plazma je in  zakaj se uporablja. Prav tako smo razkrivamo, kako poteka samo darovanje in kakšno je mnenje slovenskega zdravstva.

Kri in krvna plazma

Kri je rdeča, življenjsko pomembna telesna tekočina, ki je nekoliko slana in lepljiva. V telesu odraslega človeka se stalno pretaka okoli 5-6 litrov krvi. Njen tekoči del je pravzaprav rumenkast in ga imenujemo krvna plazma. V krvni plazmi plavajo številne celice – krvna telesca, ki jih delimo na Rdeča krvna telesca ali eritrociti (v teku razvoja izgubijo jedro), bela krvna telesca ali levkociti ter krvne ploščice imenovane trombociti.

Krvna plazma je torej tekoča sestavina krvi, ki predstavlja največji delež krvi in sicer kar  55 volumskih odstotkov in je sestavljena iz 91 % vode, hkrati pa predstavlja okoli 5 odstotkov telesne teže (okoli 3,5 litra).  Krvno plazmo, ki je očiščena dejavnikov strjevanja krvi (fibrina in drugih beljakovin), imenujemo tudi serum. Vsebuje več kot 120 različnih beljakovin, ki opravljajo življenjsko pomembne funkcije, kot je na primer zaščita pred okužbami ali strjevanje krvi pri poškodbah. Predstavlja transportni medij za glukozo, lipide, aminokisline, hormone, ter končne presnovne produkte, ogljikov dioksid in kisik.

Plazmo pridobimo s centrifugiranjem krvi, ki ji poprej dodamo antikoagulans (npr. natrijev citrat). Za transfuzijo ustrezna plazma je mlečnato bele barve. Pri nekaterih darovalcih krvi se plazma obarva rumenkasto; vzrok je povečini motnja presnove maščob pri darovalcu. Takšna plazma se ne sme uporabiti za transfuzijo. Če je plazma obarvana rdečkasto, pomeni da je prišlo do hemolize rdečih krvničk.

Kdo potrebuje plazmo?

Potreba po krvni plazmi lahko doleti vsakogar – tvojo družino, prijatelje in tudi tebe. Krvne plazme ni mogoče pridobiti z gensko tehnologijo, zato je na tisoče obolelih odvisnih od pomoči prostovoljnih darovalcev. Avstrijci so postregli z raziskavo, ki kaže, da kar dva od treh Avstrijcev vsaj enkrat v svojem življenju nujno potrebujeta katerega od izdelkov iz krvne plazme, ki rešujejo življenja. Nič drugače pa ni tudi pri nas.

Krvna plazma je nenadomestljiva v proizvodnji pomembnih zdravil, ki ohranjajo ljudi pri življenju. Vsako darovanje plazme je dragocen prispevek k proizvodnji nujno potrebnih zdravil, ki so namenjena:
·    zdravljenju hudih poškodb notranjih organov in obsežnih opeklin;
·    preprečevanju in zdravljenju življenjsko nevarnih infekcijskih bolezni, kot so tetanus, steklina in hepatitis;
·    uravnavanju strjevanja krvi, na primer pri krvnih boleznih;
·    zdravljenju/rekonstrukciji poškodovanih tkiv, na primer raztrganih kit.

Razlika v darovanju krvi in krvne plazme

Darovanje krvi
Pri odvzemu krvi se darovalcu odvzame približno 500 ml krvi. Iz te krvi se pridobi po eno vrečko trombocitnega koncentrata, eritrocitnega koncentrata in plazme. Sam odvzem krvi traja približno 15 minut. Kri je mogoče darovati približno vsakih 12 tednov. V tem času se rdeča krvna telesca obnovijo. Ženske lahko letno darujejo največ 2 litra krvi (torej 4-krat), moški pa največ 3 litre (torej 6-krat letno).

Darovanje plazme
Pri darovanju plazme se darovalcu odvzame kri, ki se jo s posebno napravo že med odvzemom loči na trde in tekoče dele. Trde delce krvi (eritrociti, levkociti in trombociti) se takoj vrne nazaj v krvni obtok darovalca. Ta postopek traja približno 45 minut. Ker se torej odvzame le tekoče sestavne dele krvi, lahko plazmo daruješ do dvakrat tedensko. Letno jo je mogoče darovati 50-krat.

Slovensko zdravstvo nasprotuje darovanju v Avstriji

Rdeči križ Slovenije je podal izjavo v katerem nasprotuje vsakemu takšnemu oglaševanju iz razlogov nacionalne politike samooskrbe vsake države na področju polne krvi in krvnih sestavin. RKS namreč že 58 let izvaja in spodbuja  anonimno in prostovoljno krvodajalstvo brez denarnega povračila. V interesu bolnikov in zdrave krvi vztrajajo na uveljavljenih načelih, ki veljajo v Sloveniji.
Slovenskim krvodajalcem RKS sporoča, naj se ne odločajo za darovanje krvi v tujini, saj je zaradi izrazito komercialnega smotra tudi vprašljiva sama varnost odvzema krvi s tem, pa krvodajalci tudi po nepotrebnem izpostavljajo svojo varnost.

Odzvalo se je tudi ministrstvo za zdravje, ki slovenske darovalce opozarja, da z darovanjem krvi v tujini izpostavljajo svojo varnost, s tem pa tudi zmanjšujejo  možnost samooskrbe s krvjo v Sloveniji. Prav tako sporočajo, da ministrstvo ne more odgovarjati za varnost postopka odvzema plazme v trgovskih centrih oziroma za zaplete, ki pri tem lahko nastanejo.

Nasveti za bodoče darovalce

Če te je vseeno zamikalo, da bi raje kot doma, svojo plazmo daroval pri sosedih,  smo ti pripravili nekaj informacij in nasvetov, ki ti bodo zagotovo prišli prav.

Da bi bilo darovanje plazme čim bolj prijetno in čim krajše, je smiselno upoštevati naslednja navodila: na dan darovanja in dan pred tem popij veliko tekočine, dobro se najej, predvsem pa se odpravi na darovanje naspan in spočit.
Prihodu v kliniko sledi :

1. Sprejem darovalca
merjenje krvnega tlaka, srčnega utripa in telesne temperature, kontrola telesne teže in izpolnjevanje vprašalnika
2. Zdravniški pregled
posvet z zdravnikom in kontrolni pregled oz. pregled ustreznosti
3. Odvzem krvi
vbod v veno – odvzem krvi, plazmafereza, oskrba vbodnega mesta
4. Vrnitev v sprejemno pisarno
prevzem nadomestila za trud

Se ti splača v Seiersberg le zaradi denarja?

Nagrada 25€, ki jo prejme darovalec zares ni velika in po vsej verjetnosti ne bo privabila veliko ljudi, ki bi se zgolj zaradi tega odločali za darovanje. Kot dodaten razlog za darovanje Avstrijici omenjajo tudi brezplačen osnovni pregled (testiranja na viruse) ter dober občutek, da si nekomu pomagal.

Lahko pa 25 € pride prav, če ste se v Seiersberg ali v kakšnje bljižnje mesto odpravili po nakupih, saj si tako lahko pokrijete potne stroške. Še posebej to velja za Štajerce,  saj je razdalja do trgovskega centra »le« dobrih 62 km, kar pomeni slabih 45 minut vožnje.
Moški.si se je malo poigral ter z uporabo zaokroženih števil in povprečnih vrednosti izračunal zaslužek, ki bi ga lahko z darovanjem prislužila pet članska družina ali pet prijateljev (pet je maksimalno število ljudi, ki se lahko pelje v običajnem avtomobilu) z okolice Maribora.

– 5 darovalcev skupaj zasluži 125 €
– povprečna poraba avtomobila je 6 litrov na 100kilometrov
– cena goriva je 1,463 € za liter 95 oktanskega bencina
– razdalja Maribor- Seiersberg je približno 63 kilometrov
– poraba goriva v obe smeri je nekaj več kot 12 litrov kar znaša okoli 7,5 €
– deset dnevna (kar je najmanj) avstrijska vinjeta stane 7,90€

Torej se bo družinski proračun obogatil za približno 110 €, vsak od petih prijateljev pa bi v žep pospravil okoli 22 €.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej