Organizatorji so že pred dogodkom cilje razdelili na 6 delov in sicer organizacijski, športni, infrastrukturni, splošno družbeno-odgovorni, poslovni in promocijski vidik.
Organizacijski vidik:
“Že od začetka je bil cilj z zelo racionalno porabo sredstev pripraviti najboljše možno, če ne najboljše prvenstvo v zgodovini. Mislim, da nam je uspelo, o čemer pričajo številni odzivi košarkarjev, strokovnjakov, funkcionarjev, navijačev, medijskih predstavnikov in drugih. Dokazali smo skratka, da je kljub nekaterim dvomom majhna država kot Slovenija več kot sposobna organizirati takšno tekmovanje. Verjetno pa bo šel EuroBasket 2013 v zgodovino tudi kot najbolj racionalno, pa tudi najbolj domiselno organizirano prvenstvo; nekatere drobce od žreba v Postojnski jami naprej si bodo vsi, še zlasti tujci, še dolgo zapomnili, prav tako košarko na morju, pa pohod Lipka na Triglav, skok s padalom in igranje pod vodo. Če smo ravno pri maskoti – mislim, da je Lipko z vsemi podvigi postal neverjetno popularna maskota po celi Evropi in, da si ga bodo Slovenci zapomnili za vedno.” je povedal predsednik KZS Roman Volčič.
Pomembni podatki:
- 90 tekem prvenstva si bo ogledalo 330.000 gledalcev.
- Povprečen obisk tekme EP 2013 je 3.700 gledalcev.
- To je skoraj 10% več, kot na EP v Litvi in EP na Poljskem, če gledamo obisk glede na kapaciteto dvorane.
Športni cilj:
Cilj je bil že od začetka z izjemno organizacijo omogočiti vse pogoje za enega največjih športnih uspehov slovenske košarke doslej, torej z željo po osvojitvi medalje, vendar s primarnim ciljem uvrstitve med prvih šest ekip, ki se neposredno uvrstijo na svetovno prvenstvo v Španiji 2014 in na EuroBasket 2015 v Ukrajini, kar vsaj še za dve leti zagotavlja razvoj slovenske košarke skozi prisotnost na največjih tekmovanjih. Ta cilj so naši košarkarji dosegli.
Pomembni podatki:
- 5. mesto je drugi najboljši dosežek moške članske reprezentance v zgodovini.
- Slovenija se je že petič zapored neposredno uvrstila na naslednji EP in tretjič zapored na SP.
- Slovenija je poleg Francije in Španije edina reprezentanca, ki se je na zadnjih petih EP vselej uvrstila v četrtfinale.
“Vso državo je navdušila popolna predanost košarkarjev za dosego tega cilja; česa takega pri nas ne pomnimo. Fantje, ki so bili več kot dva meseca skupaj, ločeni od družin in normalnega življenja, so s tem, ko so dobesedno pustili srce na parketu, tudi povezali ljudi v Sloveniji, kot jih verjetno ni še nihče pred njimi. Še to: ker imamo veliko relativno mladih igralcev, ki bodo – zdaj je to že dokazano – še dolga leta lahko nosilci reprezentančne igre, se nam zdaj za prihodnost slovenske reprezentančne košarke tudi ni treba več bati, s tem pa je dosežen tudi cilj in dolgoletno delo – to je postopna pomladitev reprezentance,” je povedal Volčič.
Infrastrukturni cilj:
Cilj je bil obnoviti vsaj tri košarkarske dvorane za potrebe EP in s tem omogočiti izboljšanje splošne ravni športne infrastrukture v državi, hkrati pa promovirati tudi mesta soorganizatorje kot košarkarska in športna središča.
Pomembni podatki:
- Jesenice in celotna Gorenjska sta z obnovo Podmežakle dobili vrhunski objekt, pomemben za celo regijo.
- Dvorana Bonifika v Kopru je bila prvič po izgradnji deležna večje prenove, s katero so športniki dobili še boljše pogoje za treninge in tekme.
“Žal ni uspela prenova Tivolija, a upam, da bo ta res stekla naslednje leto, tudi na podlagi dediščine letošnjega EuroBasketa. Ta infrastruktura, katere obnova je stala 10 milijonov evrov, od česar je država skozi evropska sredstva prispevala dobre štiri milijone, bo služila ne samo košarki, ampak tudi drugim športom – hokeju, rokometu, odbojki itd – in mnogim naslednjim generacijam športnikom, prav tako pa kulturnim prireditvam. Hkrati pa nas veseli, da so vsa mesta soprireditelji EuroBasketa, torej Celje, Jesenice, Koper in Ljubljana dobesedno živeli z EuroBasketom, se dobro promovirali in da se jim bo to v bodoče bogato obrestovalo, ko se bodo turisti tja vračali,” je sporočil predsednik KZS.
Splošni družbeno-odgovorni cilj:
KZS je želela zlasti pri mlajših prebivalcih države (ciljne kategorije 3-16 let) spodbuditi zanimanje za košarko in šport sploh ter s tem doseči tudi širše družbene učinke (kot zdravje mladih).
Pomembni podatki:
- 200 slovenskih osnovnih šol je koristilo brezplačne vstopnice za ogled tekem EuroBasketa 2013.
- EuroBasket 2013 si je brezplačno ogledalo 15.000 osnovnošolcev.
- 2.500 prostovoljcev iz 63 držav se je prijavilo za delo na EP, 1.100 iz 40 držav je bilo izbranih.
“Danes vidimo, da mladi znova igrajo košarko na zunanjih igriščih, vidimo navdušenje nad košarko in našimi košarkarji od vrtcev naprej do srednjih šol, in vidimo, da se je že začelo pospešeno vpisovanje v košarkarske šole in klube. Prepričani smo, da smo s tem ustvarili nov bazen, iz katerega bo mogoče črpati nove Dragiće, Lorbke, Nachbarje in druge junake. Zelo pa sem ponosen tudi na prostovoljce – zastonj so delali in živeli za ta projekt, ter pridobivali zanje neprecenljive življenjske izkušnje. Njihove izpovedi, ki ste jih, upam, prebrali v svojih medijih, so naravnost ganljive. Vsem se zahvaljujem za vse, kar so storili na prvenstvu, za njihovo pripravljenost za delo, za njihovo prijaznost, nasmeh in pomoč vsem udeležencem,” je dejal Volčič.
Poslovni cilj:
Prvi cilj prvenstva je bil izvesti ga z dobičkom, da bo tega mogoče v sodelovanju z državo reinvestirati v nov zagon slovenske košarke, vsekakor pa ne ustvariti nikakršne izgube.
Pomembni podatki:
- Organizacija je stala približno 10 milijonov evrov.
- Cilj je bilo prodati 145.000 vstopnic, pred zadnjim dnem je število prodanih vstopnic 182.000 (kar je 27,5% več od pričakovanega).
“O financah ta hip ne moremo govoriti nič konkretnega, o tem bomo govorili po zaključenem finančnem poročilu, ki bo narejen do konca leta, lahko pa vseeno pritrdim, da če bodo obveljali vsi dogovori, sprejeti pred prvenstvom, tega ne bomo delali z minusom. Z vstopnicami smo zaslužili več, kot smo pričakovali, prihodkov od sponzorjev je bilo toliko, kot smo predvideval, nekoliko nižji, zaradi znanih razlogov, so le prihodki od sofinanciranja občin,” je zbranim sporočil direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar.
“Če bo prvenstvo končano z dobičkom, bo KZS tega vložila točno tako, kot je napovedala: nazaj v košarko, če bo le mogoče, v začetek izgradnje košarkarskega centra, ki bo lahko služil »proizvodnji« in vzgoji novih košarkarskih junakov, kakršni so letos tako zelo navdušili vso Slovenijo,” je povedal Roman Volčič.
Promocijski cilj
Cilj EuroBasketa 2013 je bil tudi povečati ali sploh spodbuditi zanimanje tujine za državo Slovenijo kot športno in turistično destinacijo.
Pomembni podatki:
- Prek 55.000 tujih gostov, kar je skoraj še enkrat več od pričakovanj pred prvenstvom (30.000).
- 25.000 hrvaških navijačev, 15.000 italijanskih, 4.000 Litovcev…
- 20.000 nočitev uradnih udeležencev (reprezentance, sodniki, FIBA in FIBA Europe osebje), 10.000 nočitev medijskih predstavnikov.
- 1.300 akreditiranih medijev iz 40 držav Evrope, Japonske, Kanade, Kitajske in ZDA.
- TV slika je šla v 167 držav po svetu (seznam tukaj).
- 95.000 do zdaj prodanih artiklov EuroBasketa 2013.
- 13 obiskanih držav ob promociji EuroBasketa 2013.
- Lipko je obiskal več kot 500 dogodkov pred prvenstvom.
- Košarko smo igrali v naravni jami, na morju, na Triglavu in pod vodo (Portorož), Lipko je skočil tudi s padalom, posebno presenečenje pa pripravlja še na zaključni podelitvi.
“Zaradi enodnevnih gostov bo verjetno manj prenočitev, kot smo jih načrtovali, čeprav bo ta številka vsekakor krepko šestmestna. Hkrati so se potrdile tudi težave s slabo letalsko povezljivostjo Slovenije z Evropo. A ne glede na to ocenjujemo, da smo cilj skoraj 40 milijonov prihodkov od EuroBasketa (od prodaje vstopnic, nočitev, hrane in pijače, prevozov, logistike, prodaje več kot 95 tisoč promocijskih artiklov in spominkov itd) dosegli, kar tudi pomeni, da si je država skozi DDV povrnila tudi vložek v plačilo 6 milijonov kotizacije FIBA Europe za to tekmovanje. Hkrati pa je Slovenija s tem tekmovanjem dosegla takšen promocijski učinek, da bi ga težko s kakršno koli podobno akcijo, in bo sadove tega projekta lahko še dolgo žela,” je povedal Križnar.
Predsednik Roman Volčič je zaključil:
“KZS bo do konca leta pripravila celotno bilanco EuroBasketa, z vsemi prihodki in odhodki, in ta bo tudi na razpolago javnosti, ker smo ta projekt od samega začetka naprej pripravljali odkrito, odprto, transparentno in javno, zato želimo, da tako tudi ostane. Poleg tega pa smo Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani naročili celotno ‘cost-benefit’ analizo tega tekmovanja, ki bo lahko služila kot osnova tudi drugim prirediteljem velikih športnih tekmovanj v bodoče, pa tudi državi, saj se bo v njej pokazalo, kakšni so lahko skupni in kumulativni učinki takega tekmovanja ne samo na posamezno športno panogo, ampak na vse vidike gospodarstva in na delovanje države kot celote. Tudi ta analiza bo končana do konca leta in bo skupaj z bilanco predstavljena slovenski javnosti. Še bolj pomembno pa se mi zdi, da so košarkarji za tri tedne vrnili veselje in optimizem v državo, da so ljudje z njimi začasno pozabili na svoje težave, se s košarkarji poenotili, dihali zanje in z njimi kot eden, ne glede na socialno ali kakršno koli drugo poreklo, ter da so s svojim bojem na parketu vlili nekaj optimizma našim državljanom. Zato hvala tudi vsem njim, hvala seveda vsem navijačem in zlasti hvala vsem mojim sodelavcem na KZS in pisarni EP 2013, d.o.o., za izjemno požrtvovalno delo pri izjemni organizaciji tega tekmovanja.”
Cyriel Coomans, predsednik FIBA Europe:
»Slovenci so bili dobri organizatorji in so dobro opravili svoje delo. Pri FIBA Europe smo zelo zadovoljni z dejstvom, da je bilo veliko tekem razprodanih. Slovenski navijači so bili fantastični, ne le v dvoranah, pač pa tudi zunaj njih. To je bil pravi festival košarke. Turnir je postregel tudi z veliko presenečenji, kar je pomembno za samo zanimivost košarke. Veliko tako imenovanih majhnih držav je dokazalo, da niso več tako majhne, kot v preteklosti. To je dobro za šport in košarko. Ta turnir je bil zelo pomemben za prihodnost košarke v Evropi. Videli smo tudi veliko mladih košarkarjev, ki so pripomogli k presenečenjem. V imenu FIBA Europe bi rad čestital organizatorjem, ki so s trdim delom priredili izvrstno prvenstvo v njihovi prelepi državi.«
Kamil Novak, generalni sekretar FIBA Europe:
»Za nami je zelo zanimiv in razburljiv turnir. Rad bi čestital vsem sedmim moštvom, ki so si izborila nastop na svetovnem prvenstvu naslednje leto. To je bilo prvenstvo številnih presenečenj, a letos ni bilo edino tako, saj se tudi preko azijskega in ameriškega prvenstva nekaj velesilam ni uspelo prebiti na svetovno prvenstvo. To je posebno leto za svetovno košarko. Čestitamo lahko lokalnemu organizacijskemu odboru za izjemno prvenstvo. Zelo pomembno je, da nismo le mi zadovoljni s tem, kako je organizator izpeljal prvenstvo, pač pa je tudi organizator zadovoljen na vseh področjih. Še posebno v času gospodarske krize je še kako pomembno, da je Sloveniji uspelo izpeljati tak dogodek.«
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
