(PhotoXpress)

Uničujoča moč snežnih plazov

Snežni plaz je gmota snega in ledu, ki se nenadoma utrga s pobočja gore in zdrsi navzdol, pri tem pa z neverjetno uničevalno močjo ruši vse pred seboj. Večina plazov se sproži med sneženjem ali takoj po njem. Ponavadi se nova plast snega sprime s starimi, če pa je novega snega veliko, je sprijemanje snega počasno, snežna odeja pa postane nestabilna in zgrmi v dolino.

Le redki usodni plazovi se sprožijo sami, ampak jih večino sprožijo ljudje, lahko tudi s skakanjem, smučanjem ali vpitjem … Zaradi vse večje priljubljenosti turnega smučanja in zimskega gorništva se iz leta v leto povečuje tudi število ponesrečencev, ki so se v plazu poškodovali ali izgubili življenje. Smrtnost zasutih pod plazom je namreč zelo velika: 20 % jih umre takoj, po 30 minutah pa je živih manj kot 40 % zasutih. Vzroki hitre smrti so zadušitev in poškodbe, ujetemu v plazu pa grozi tudi podhladitev.

Kako zmanjšati nevarnost snežnega plazu?

Nevarnosti zasneženih gora ne smemo nikoli podcenjevati, zato se tja odpravljamo le v dobri telesni pripravljenosti in s primerno opremo. Sestavni del opreme vsakega turnega smučarja in ostalih ljubiteljev zasneženih gora naj bodo tako obvezno tudi žolna, lopata in sonda. Nevarnost plazu lahko zmanjšamo tudi tako, da znamo prepoznati plazovito pobočje in predvidimo, kje bi se lahko utrgal. Pri tem nam pomagajo pridobljeno znanje in izkušnje, branje ustrezne literature in uporaba spletnih strani z vremenskimi podatki ter stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Zelo koristne so tudi informacije tistih, ki so bili tam, kamor se odpravljamo, pred kratkim. Dober pokazatelj so tudi naravna znamenja, kot so sveži plazovi v okolici, pokanje in sesedanje snega tik nad ali pod gazjo, nevarnost pa povečujejo tudi močnejši veter in vse bolj intenzivno sneženje.

Prepoznajte nevarna območja

Plazu ne pričakujemo na strminah do 10 stopinj, na pobočjih z naklonom od 10 do 20 stopinj se plaz sproži le redkokdaj, največ plazov pa je na vesinah, katerih naklon je med 20 in 50 stopinjami. Nevarna je tudi strmina med 50 in 60 stopinjami, kjer pa se plazovi hitro ulete in zato niso posebno veliki, na strminah nad 60 stopinj pa se sneg usipa že sproti med sneženjem.

O stabilnosti snežne odeje nam veliko povedo že sledi, ki jih puščamo, preizkusimo pa jo lahko tudi s prerezom po norveški ali švicarski metodi za ocenjevanje nevarnosti plazov. Pri prečkanju nevarnih mest si teren dobro ogledamo, in če je možno jih prečkajmo rahlem spustu. Pred tem si odpnemo varovalne paščke na smučeh, snamemo roke iz paščkov na palicah, odpnemo pritrdilne paščke nahrbtnika in zapnemo jakno. Čez plazovito območje gremo čim hitreje, v rahlem spustu in posamično, z zadostno varnostno razdaljo. V pomoč so nam vse naravne ovire, ki bi lahko ovirale plaz, pot pa, če je mogoče, speljemo preko položnejšega pobočja.

Kaj storiti v primeru snežnega plazu?

Posledice plazov so lahko zelo hude, tudi če ne ostanemo v plazovini, ampak nas ta ”le” nosi. V takem primeru se poskušajmo prebiti na bok plazu, zgrabiti trdno oporo in delati plavalne gibe, tik pred zaustavitvijo pa pred obrazom naredimo prostor za dihanje. V primeru, da plaz zasuje nekoga v naši bližini, moramo čim prej začeti z iskanjem, še prej pa poskrbimo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev.

Pri dovolj veliki skupini ljudi nekoga pošljemo, da takoj pokliče ali gre po pomoč, nekoga postavimo za opazovalca, če bi se plaz ponovno sprožil, sami pa takoj pričnemo z iskanjem. Pri tem so nam lahko v pomoč prednostne točke: kje je bil zasuti nazadnje viden, vidni predmeti na površju, možna odlagališča glede na potek plazu. Pomembno je, da zasutemu najprej odkopljemo glavo in takoj sprostimo in očistimo dihalno pot. Če ni znakov življenja, začnemo z oživljanjem še preden je odkopan preostali del telesa. Rešene ponesrečence odpeljemo na prej določeno mesto evakuacije, jim oskrbimo poškodbe in jih zavarujemo pred mrazom in ohladitvijo.

Plazovi pokopali že več kot 200 Slovencev

Do letošnjega leta je v Sloveniji zaradi snežnih plazov izgubilo življenje že več kot 200 ljudi. Ena izmed najbolj tragičnih zgodb se je odvijala leta 1977 na Zelenici, ko se je v dolino vračala skupina 28 dijakov in treh vzgojiteljev kranjskega šolskega centra, ki so imeli nekajdnevno šolo v naravi. Prišli so do zgornje postaje sedežnice, ki pa zaradi vetra in sneženja že prejšnji dan ni vozila. Vodja se kljub nevarnosti ni odločil, da bi se vrnili v kočo ali sestopili po varnejši poti, ampak se je odločil, da se bodo prvi spustili smučarji in utrli gaz, drugi pa naj bi šli peš.

Smučarji so bili pod izstopno postajo sedežnice, ko jih je zajel velik snežni plaz, ki se je utrgal 500 metrov višje pod severnimi ostenji Begunjščice. Plazovina je docela zasula šest ljudi, delno pa še tri. V štiridnevni, izredno težavni reševalni akciji med sneženjem in v stalni nevarnosti pred novimi plazovi, so odkopali vse zasute, a belim snežnim gmotam niso mogli iztrgati življenj štirih dijakov in dveh učiteljev. Večina je bila zasutih od 1,2 do 1,5 metra globoko, zadnjega pa so našli kar 3,30 metra globoko v zrnatem snegu.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej