Odpri galerijo
Zimski adrenalin: Ledno plezanje 1 / 9Ledno plezanje za vsakogar
Ko pritisne zima in mraz, se mnoga strma skalnata pobočja slovenskih gora, čez katera teče voda, odenejo v led. Največ zaledenelih slapov lahko najdemo na Jezerskem, v Logarski dolini, Tamarju, Trenti, Planici, Martuljku, Kamniški Bistrici, pod Prisojnikom in v Bohinju. Čeprav naj bi bilo ledno plezanje rezervirano le za vrhunske plezalce in alpiniste, pa se lahko v njem preizkusiš tudi ti. Vsako zimo namreč v Sloveniji več umetnih lednih slapov, ki ponujajo povsem varno plezanje, saj so obiskovalci z vrvjo varovani od zgoraj. Najbolj priljubljeni so slapovi v soteski Mlačca pri Mojstrani, kjer si boš lahko tudi izposodil vso potrebno opremo. Kaj hitro boš ugotovil, da je plezanje po zaledenelih slapovih, ki spominjajo na orjaške steklene orgle, užitek prav posebne vrste.
Oprema za ledno plezanje
Za ledno plezanje poleg toplih nepremočljivih oblačil potrebuješ še par lednih orodij oziroma cepinov, avtomatske dereze, alpinistične ali smučarske čevlje, vrv, čelado in plezalni pas, za varovanje pa se uporabljajo ledni vijaki, vponke, neskončno zanke (gurtne), pomožne vrvice (prusiki) ter vponke z matico (matičarke). Najbolj pomemben del opreme za ledno plezanje je plezalni cepin, ki se od pohodnih cepinov razlikuje predvsem po ukrivljenem ratišču, ki ščiti prste pred udarci, na koncu ročaja pa ima tudi uhelj, ki preprečuje zdrs dlani in omogoča boljši oprijem.
Ledno plezanje v navezi
Na slapove se pleza v navezah dveh ali treh plezalcev. Tisti, ki pleza prvi oziroma vodi, v slap namešča sprotno varovanje, tako da vanj zavrta ledni vijak, vanj pa vpne vponko, skozi katero potegne vrv. Na vrhu raztežaja oziroma odseka slapu poišče primerno mesto in uredi varovališče, od koder lahko z različnimi pripomočki varuje ostale člane naveze, ki bodo plezali za njim. Ti iz ledu poberejo vijake in se mu pridružijo na stojišču, v naslednjem raztežaju pa se vse skupaj ponovi.
Ocenjevanje težavnosti lednega plezanja
Za ocenjevanje težavnosti plezanja po zaledenelih slapovih se uporablja ocena za tehnično težavnost najtežjega raztežaja in ocena za zahtevnost, ki pokaže celostno podobo vzpona. Težavnost je odvisna od višine slapu in naklona ledu, možnosti počitka in nameščanja varovanja v raztežaju ter kvalitete stojišč. Pomembno vlogo ima tudi oblika ledu (slap, nalepljen na steno, sveča, ledne gobe) in s tem povezana možnost odloma. Dejanska težavnost pa je odvisna tudi od vremenskih razmer, ki vplivajo na kvaliteto ledu – ta je lahko tanek in krušljiv, moker in mehak zaradi odjuge ali pa pretrd zaradi mrazu.
Tekmovanja v lednem plezanju
Poznamo tekmovanja v hitrostnem in težavnostnem lednem plezanju, zmaga pa vedno tisti, ki v čim krajšem času pride čim višje. Tekmovalci plezajo kot prvi v navezi, razdalja med lednimi vijaki pa je kar velika, zato se padci pogosto končajo s šivanjem ran in zvitimi gležnji. Prva znana tekma v lednem plezanju s cepini in derezami je bila že leta 1912 v francoskem Courmayerju, organiziral pa jo je izumitelj klasičnih derez, ki je tako hotel pokazati prednosti derez pred sekanjem stopinj. Leta 2003 pa smo tekmovanje za Slovenski ledni pokal v hitrostnem in težavnostnem plezanju dobili tudi na sončni strani Alp.
Za konec naj vas opozorim še, da je ledno plezanje nevaren šport. Poleg samega padca lednega plezalca ogrožajo tudi padajoči kosi ledu in kamenja, zato se v zaledenele slapove nikoli ne podajte brez primernega znanja, opreme in fizične ter psihične pripravljenosti.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
