Dovoljeni tudi udarci pod pasom
Tajski boks oziroma Muay Thai je nacionalni šport na Tajskem, na katerega so Tajci izredno ponosni, in bistveni del tamkajšnje kulture. Rojen je iz boja za preživetje, odlikujejo pa ga borbenost, pogum, enostavnost, eksplozivnost, prefinjenost in dovršenost. Edino orožje, ki se uporablja v tajskem boksu, so deli telesa – noge, kolena, komolci in pesti.
Tehnika s pestmi je podobna tradicionalnem evropskem boksu, a pri tajskem boksu so dovoljeni tudi udarci iz obrata. Od drugih borilnih športov ga ločuje tudi to, da so dovoljeni udarci s komolci in koleni ter udarci pod pasom. Učijo se ga pripadniki specialnih enot, vojske in policije, vse bolj pa je priljubljen tudi med posamezniki, ki z njim krepijo in oblikujejo telo, spoznavajo samega sebe in razvijajo reflekse.
Zgodovina tajskega boksa
Zgodovina tajskega boksa je tesno povezana z zgodovino tajskega naroda. Nekateri viri trdijo, da je tajski boks nastal kot posledica samoobrambe pred stalnimi napadi drugih narodov v 13. stoletju. Stara tajska legenda govori o borcu Nhai-Khon-Donu, ki si je priboril svobodo, potem ko je na kraljevo željo premagal deset najboljših burmanskih borcev. Ob povratku v domovino so ga dočakali kot junaka, njegov podvig pa se še danes uči v vseh šolskih knjigah in je znan vsakemu tajskemu otroku.
Tradicionalni tajski boks naj bi nastal kot goloroki sistem borbe iz bojne veščine krabi krabong, ki so jo uporabljala tamkajšnja ljudstva v vojnah. Ta veščina je obsegala tudi bojevanje z različnimi orožji in jezdenje. Krabi krabong ni imel prav ničesar skupnega s športom, njegov cilj je bil le čim hitreje eliminirati nasprotnika, pri čemer so bila dovoljena vsa sredstva.
Pesti povite s koščki stekla
Tudi tradicionalni Muay Thai na začetku ni imel skoraj nobenih pravil. Borci niso bili razdeljeni v različne kategorije po teži, ringa niso poznali, tekmovanja pa so potekala kar na pesku. Dovoljeni so bili vsi udarci s pestmi, komolci, koleni, nogami in glavo, kot tudi različni meti, prijemi ter držanja. Na začetku so borci imeli na rokah le povoje, ki so bili polepljeni tudi z majhnimi koščki stekla, zaradi česa se je veliko borb končalo s smrtnim izidom.
Svoj pravi razcvet je tajski boks doživel na začetku 18. stoletja, ko je bil kot obvezen predmet uveden v šole takratnega tajskega kraljestva. Del šolskega programa je ostal vse do leta 1920, potem pa so ga morali ukiniti, ker je bilo število poškodb preveliko. Muay Thai se je nato preselil v telovadnice in klube, kjer poteka še danes.
Tajski boks kot šport in veščina
Sodobna oblika tajskega boksa se je razvila v zgodnjem 20. stoletju, ko so povoje nadomestile usnjene rokavice in kategorije po težah. Maksimalno trajanje borb so omejili na 5 rund z dvominutnim odmorom, pred tem pa so borbe trajale kar 11 rund po 3 minute. Ostala pravila so ostala skoraj identična – še vedno so dovoljeni udarci z rokami, nogami, koleni in komolci ter držanje, porivanje in metanje.
Danes je tajski boks razširjen po celem svetu, je šport in veščina za vsakogar, ne glede na spol in starost – trenirajo ga tako moški kot ženske, starejši in mlajši. Primeren je tako za rekreacijo kot za samoobrambo. S treningom se izboljša prožnost telesa, hitrost in koncentracija, nekaterim pa tajski boks pomaga pri premagovanju vsakodnevnega stresa. Muay Thai je sicer dokaj enostavna veščina, ki se jo lahko hitro naučite, izpopolnjujete pa jo vse življenje.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
