Taekwondo je korejski šport
Najzgodnejši ohranjeni zapisi razkrivajo, da se je taekwondo prvič pojavil leta 50 pr.n.št. na ozemlju Koreje. Takrat se je imenoval Taek Kyon in je spadal med bojevniške športe. Nekateri kot trdne dokaze začetka tega športa navajajo porisane stene v grobnicah, ki prikazujejo može med borbo teakwondoja.
V času 2. svetovne vojne so Korejo zavzeli Japonci in razširili karate, judo in kung fu, katerih elemente še dandanes najdemo v taekwondoju. Ključna figura za razvoj taekwondoja je Choi Hong Hi, vojni general in učitelj borilnih veščin, poznan kot oče taekwondoja, ki ga je kombiniral s karatejem.
Kakšen šport je sploh taekwondo?
Beseda tae pomeni nogo, stopalo, pa tudi glagol ‘stopiti’. Kwon lahko prevedemo kot pest ali boj, Do pa predstavlja disciplino in pot. Generalni sekretar Taekwondo zveze Slovenije, Hasan Ibrič je v svojem članku Kaj je taekwondo? zapisal, da gre za idealno obliko vadbe, ki omogoča skladen razvoj telesa, poleg tega pa z njegovo pomočjo razvijemo izredno odzivnost in utrdimo sklepe.
Obstajata dve veji taekwondoja, i.t.f ter w.t.f., v kateri se je ta šport razdelil v 50-ih letih 20. stoletja, za tem, ko je bil priznan za borilno veščino. W.t.f (World taekwondo federation) je olimpijska disciplina in je po svoji tehniki najbližje izvirni obliki športa, ki se je razvil v Koreji. Zaznamujejo jo močnejši udarci, i.t.f. (international taekwondo federation) pa je po udarcih rok bolj podoben karateju.
Z razliko od w.t.f.-ja, se pri slednjem v borbi uporabljajo tudi pripomočki – npr. palice, pri obeh vrstah pa borba vključuje tudi podiranje desk. Z leti napredujemo po pasovih, ki določajo, v kolikšni meri obvladamo taekwondo in jih dobimo po naslednjem vrstnem redu: na začetku belega, nato rumenega, zelenega, modrega, rdečega in črnega.
Kakšni so udarci in oprema?
Za treniranje taekwondoja ni nobene starostne ali spolne omejitve, gospod Ibrič pa nam je predstavil potrebno opremo. Nujni so: uniforma – kimono (narejena iz bombaža in poliestra), čelada, oklep, ščitniki za genitalije, roke, noge in zobe, v neolimpijski disciplini i.t.f. pa tudi ženski ščitniki za prsi.
Kateri pa so osnovni udarci pri taekwondoju?
– Udarec naprej: Je temelj za ostale udarce. Roke so ob telesu, brcnemo naprej, pri čemer mora biti koleno višje od boka.
– Udarec nazaj: Roke so zaradi zaščite ob obrazu, nogo s katero bomo udarili, dvignemo do prsi in nato brcnemo.
Obstaja tudi dvojni udarec nazaj, ki pa je nadgradnja, saj moramo najprej osvojiti osnovno usklajenost premika nog in rok. Najpogostejše poškodbe pri taekwondoju so poškodbe hrbta, ahilove pete, bolečine v kosteh in mišicah, odrgnine po telesu, poškodbe prstov, bokov itd.
Hasan Ibrič pa dodaja: “Kljub temu, da so pri olimpijski WTF dovoljeni udarci s polno močjo in neolimpijski ITF verziji udarci s polkontaktom, je strah pred poškodbami popolnoma odveč, saj so tekmovalci zelo dobro zaščiteni. Glede na svetovne raziskave taekwondo po poškodbah sodi med najbolj varne športe. K temu pripomore sistem treninga, ki je sestavljen vedno iz strečinga, ogrevanja, raztezalnih vaj v kombinaciji z vajami za moč, eksplozivnost itd.”
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
