Najboljše je, da začnemo pri sobotni tekmi. Španci so bili krepko boljši.
»To je res, a moramo vedeti, da so to pripravljalne tekme. Te pa so pomembne le in samo za trenerje, ki iščejo določene odgovore na vprašanja. Videlo se je, da so gostitelji precej boljši. Naša igra bazira na hitrem prenosu žoge in metu od daleč.«
Še nekaj je opazil Hauptman.
»Spet smo bili slabši v skoku«
Razloga za paniko ni.
»Seveda ne. Boste videli, naši izkušenj igralci bodo pravi na prvenstvu, ki je edini pravi motiv, pripravljalne tekme to niso.«
Mladost in izkušnje jurišajo na medaljo.
»Bilo je nekaj odpovedi in poškodb, a kolikor vem, se cilji ne spreminjajo. In prav je tako. Škoda le, da se že pred leti ti cilji niso javno povedali. Takrat smo imeli celo boljšo ekipo, kot jo imamo danes. To moštvo ni najboljše, a s pravo kohezijo je vse mogoče.«
V moštvu je precej sveže krvi.
»Ti mladi se borijo na vsakem treningu, ne šparajo se, kot se temu reče. Ekipa potrebuje to novo svežo moč. Je pa tudi res, da bo to eno najbolj izenačenih prvenstev!«
Bo Božidar Maljković tisti, ki bo segel do medalje? Najboljši do sedaj je bil Jure Zdovc, ki je z ekipo pristal na nehvaležnem 4. mestu.
»Selektorje se sodi po rezultatu. Tudi pri Maljkoviću bo temu tako. Upajmo, da je Maljković pravi.«
Pol leta že deluje v Sloveniji. Vas je navdušil?
»Predvsem me je fascinirala njegova mirnost. To potrebujejo tudi igralci, saj jim jo vliva selektor, in to je dober znak. Hkrati pa odličen predpogoj, da preko te mirnosti igralci začutijo selektorjevo samozavest.«
Maljković je ime in pol.
»Tu ni kaj več dodati. Za njim je bogata kariera. Upam, da to zmagovito miselnost prenese na tim. Zdi se mi tudi prav, da je končana polemika z Vladetom Divcem. To naj bi se nadaljevalo po 19.9., ko se konča EP v Litvi.«
Če medalje ne bo, to je vendarle šport in ne matematika, kaj potem storiti? Spet menjati selektorja, kot se to počne od leta 2007?
»Vsi vemo, da je edini dober rezultat ta medalja, ki si jo slovenska košarka zasluži. Pot do nje bo težka in trnova. Kaj narediti, če cilj ne bo izpolnjen, pa najbolj vedo ljudje, ki so Maljkovića imenovali za selektorja. V njih rokah je odgovornost.«
Mar ni težko za reprezentante, da se morajo vsakič znova navajati na novega selektorja?
»Ne, to so profesionalci. To so drugi časi, spremembe pa ves čas prisotne, našim košarkarjem pa izkušenj ne manjka, zato tudi ne rabijo veliko časa, da se navadijo. Sam pa ob tem dodajam, da v članski reprezentanci ni časa za dolgoročno delo. Šteje rezultat, ki je narejen v dveh ali treh letih.«
Pričakovalo se je, da bo Maljković združil pod vse odpadle in odbegle slovenske sinove, ki so se iz takih ali drugačnih razlogov odrekli igranja za Slovenijo.
»Dejstvo je, da ne gremo v Litvo z najboljšo ekipo. Sam osebno odpovedi ne delim – vsaka je neupravičena. Opravičljivo je le in samo v primeru, ko gre za poškodbo ali pa ostale zdravstvene težave. Korekten je bil v toliko le Beno Udrih, ki je takoj povedal, ne pa da se je to vleko v čas priprav.«
Maljkoviću ni uspelo.
»To mu pa res ni. Pa res pričakoval, da mu bo. A očitno tem košarkarjem niti tako ime ni dovolj, da bi zaigrali za Slovenijo. Jaka Lakovič še vedno ostaja sinonim in vzor za odnos do dresa Slovenije. A to je privzgojeno, tako v družini kot v klubu. Zato bodo na to morali biti pozorni tudi trenerji – od najmlajših selekcij in navzgor.«
Še tole za konec: Ex-Jugoslavijo bo zastopalo kar pol ducata držav.
»Tega res nisem pričakoval, da je dokaz, kaj in kolikšen pomen ima košarka na področju nekdanje skupne države. Najbolje se ob odrezala Slovenija, preseneti lahko Črna Gora, medtem ko sta Srbija in Hrvaška sposobna premagati vsakogar, a tudi izgubiti proti vsaki ekipi.«
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej