Ljubljana, 11. 9. – Včeraj zvečer se je zaključilo strokovno srečanje »Vse, kar bi bilo dobro vedeti o teku« na ZVD Zavodu za varstvo pri delu. Na srečanju je svoja strokovna dognanja delilo kar 15 vrhunskih strokovnjakov s tega področja, med drugim z ZVD Zavoda za varstvo pri delu, Univerzitetnega kliničnega centra, Olimpijskega komiteja Slovenije, Univerz na Primorskem in v Ljubljani in Slovenske antidoping organizacije.
foto:Thinkstock
Izkušnje s preteklih maratonov: Potrebno je večje osveščanje tekačev
»Izkušnje s preteklih maratonov so nas spodbudile k temu, da naredimo čim več za pravočasno osveščanje strokovne in splošne javnosti o nevarnostih teka,« je povedala doc. dr. Petra Zupet, specialistka medicine športa in predstojnica Centra za medicino športa na ZVD Zavodu za varstvo pri delu. ZVD Zavod za varstvo pri delu je namreč strokovni partner Ljubljanskega maratona in njegovi strokovnjaki medicine športa skrbijo za ustrezno oskrbo tekačev v težavah na Ljubljanskem maratonu.
Na strokovnem srečanju je panel strokovnjakov temeljito in odgovoril na široko zastavljeno vprašanje: »Kakšen je torej pravilen trening teka?«
»Tisti, ki jim je cilj preteči maraton na Olimpijskih igrah v Riu leta 2016, ne morejo mimo visoko intenzivnega večurnega treninga dnevno. Za tiste pa, katerih cilj je živeti kvalitetno in gledati Olimpijske igre leta 2052 s tribun, strokovnjaki priporočajo omejitev visoko intenzivne vadbe na 30-50 minut dnevno,« zgoščeno odgovarja doc. dr. Petra Zupet. V ZVD Zavodu za varstvo pri delu so pred nekaj leti odprli sodoben Center za medicino športa, ki je športnikom pri odločitvah o treningu v veliko pomoč.
»Center za medicino športa na ZVD Zavodu za varstvo pri delu je nastal prav z namenom, da rekreativnim in profesionalnim športnikom na enem mestu ponudi strokovne, celovite in specializirane medicinske storitve. Za maksimalno uspešno vadbo so namreč športniku na voljo znanja strokovnjakov z različnih področij; od zdravnikov specialistov medicine športa do kineziologov, ki obvladajo funkcionalno športno diagnostiko, in od prehrane do fizioterapije in psihologije,« je Zupetova naštela nekaj strokovnjakov Centra za medicino športa na ZVD. »Seveda pa je odvisno od stanja in ciljev športnika, katerih in koliko storitev se bo poslužil.«
Poškodbe pri teku na krajše proge pogostejše kot na maratonu
»Na tekih pomagamo pri veliko poškodbah predvsem na preizkušnjah na krajših razdaljah; na 10 ali 21 kilometrov. Na 42-km maratonu jih je manj,« je povedala Zupetova, ki je že več let vodja medicinske ekipe na maratonu.
Kakšne težave pa se lahko pojavljajo pri teku na daljše proge?
»Najpogostejše se pojavljajo težave na področju kostno-mišičnega sistema – pri do 80 % tekačev na dolge proge – in so zato tako tekačem kot zdravnikom najbolj znane. Manj pa se govori o drugih zdravstvenih težavah, ki se pojavijo redkeje in akutno. To so poškodbe črevesja zaradi zmanjšanega pretoka krvi, zastrupitev z vodo, akutna odpoved ledvic, pljučni edem in nenadna srčna smrt,« je še povedala doc. dr. Petra Zupet.
Preventiva: proti srčno-žilnim zapletom in za najboljše rezultate
Pred vadbo je smiselno ugotoviti, v kakšnem stanju je organizem, in predvideti, česa je zmožen. »Sodobna športna diagnostika omogoča ugotavljanje zdravstvenega stanja in telesne pripravljenosti obenem. Športna diagnostika uporablja napredno diagnostično tehnologijo, v Centru za medicino športa na ZVD izvajamo na primer obremenitveni test na tekaški preprogi ali na biciklergometru, izokinetične meritve, tenziomigrafijo, meritve na plošči za merjenje sile na podlago, stabilometrijo ter oceno tehnike hoje in teka,« je povedal kineziolog Matjaž Sterle.
S tem se strinja Maja Mikša, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa: »Priprave za udeležbo na tekaških dogodkih pogosto zahtevajo večmesečne priprave, odvisno od izhodiščne treniranosti posameznika. Športnikom in rekreativcem se priporočajo preventivni športni pregledi, namenjeni odkrivanju srčno-žilnih obolenj, ki lahko privedejo do nenadne srčne smrti. Rekreativnim športnikom se svetuje narediti preventivni pregled, ki obsega vsaj klinični specialistični pregled in posnetek srčne aktivnosti v mirovanju in EKG. Redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za srčno-žilne dogodke, vendar pri starejših od 35 let lahko privede do nenadnih srčno-žilnih zapletov.«
Obremenitveno testiranje se uporablja za oceno telesne zmogljivosti.
»Pri telesni vadbi zmerne in visoke intenzivnosti, med katere štejemo tudi tek (polmaraton, maraton) je priporočljivo narediti tudi obremenitveno testiranje. Obremenitveno testiranje se, poleg ocene tveganja za srčno-žilni dogodek, uporablja za oceno telesne zmogljivosti. V kolikor se izvede pred, med in po sezoni, služi kot dobro orodje za spremljanje posameznika in izhodišče za načrtovanje treningov,« je še dodala Maja Mikša.
Čas za počitek in regeneracijo
»Vsi tekači na dolge proge so izpostavljeni tveganju za poškodbe zaradi ponavljajočih se obremenitev telesa med treningov,« je povedal fizioterapevt Stef Harley iz ekipe ZVD-ja. »Trening je napor za telo. Zato je počitek izredno pomemben; telesu je potrebno dati čas za obnovitev. Profesionalni program regeneracije, kot ga izvajamo na ZVD Zavodu za varstvu pri delu, vključuje relaksacijske tehnike, športno in terapevtsko masažo in tehnologije, ki pripomorejo k obnavljanju mišic in ligamentov. V tem procesu pogosto odkrivamo problematične predele, ki se ne obnavljajo dobro. Problematičnim predelom posvetimo več pozornosti in izvajamo ustrezne ukrepe.«
Več tekačev, več poškodb
»Priljubljenosti teka med rekreativnimi športniki raste, s tem pa se pojavlja tudi vse več poškodb pri teku. Te najpogosteje doletijo začetne tekače, tekače, ki so se s poškodbami že srečali, tiste, ki pretečejo več kot 65 km na teden, prenagle tekače in ženske z zmanjšano kostno gostoto,« je povedal fizioterapevt Ali Nassib iz ekipe ZVD-ja. »Najpogosteje se bolečine pojavljajo na spodnjih udih, v predelu kolena in vse do stopalnega loka. V kolikor se bolečine pri teku ponavljajo in kljub počitku ne izzvenijo, priporočamo obisk zdravnika ter se prepričate, da je varno nadaljevati ali začasno prekiniti s tekom,« svetuje Nassib.
Tudi 10-kilometrski tek je velik napor za telo
»Razmišljanje, da vsak lahko preteče 10 kilometrov, in takšen tek jemati zlahka, je docela napačno,« je povedala nutricionistka mag. Helena Okorn, ki v ZVD-ju svetuje športnikom glede prehrane.
»Tudi tek na takšne razdalje je za telo velik napor in zelo je odvisno od pripravljenosti, kako se nanj odzove.« Pravilen režim prehranjevanja je za uspeh vadbe ključen.
»Če tekači pravilno vadijo in dobro počivajo, učinka pa ni, je zelo možno, da se narobe prehranjujejo, pravi Okornova. »Z ustrezno – primerno, kakovostno in raznoliko – prehrano športnik vnaša v telo ustrezna hranila in energijo, tako ščiti svoje zdravje in obenem optimalno podpira napore in regeneracijo.«
Poudarila je, da naj se rekreativni tekači držijo določenih smernic. »Glavna prehranska dilema pri tekih na dolge proge je, kako naj tekač zaužije takšno količino energije in tekočine, da med tekom prepreči energijsko krizo in dehidracijo. Izčrpane energijske zaloge in dehidracija sta namreč ključna dejavnika, ki vplivata na utrujenost, na telesno in psihično zmogljivost. Z različnimi prehranskimi pristopi lahko na ta dva dejavnika vplivamo, zato je prehrana dolgoprogašev pomemben del njihove priprave.«
Ustrezen prehrambeni režim se razlikuje od človeka do človeka. Na splošno je potreben večji delež vnosa ogljikovih hidratov v prehrani. Tekači naj ob ugotavljanju ustrezne prehrane opazujejo odziv svojega telesa. Na tak način pa tekač lahko za ugotavljanje ustrezne prehrane porabi zelo veliko časa, s strokovno pomočjo se postopek bistveno skrajša in učinek vadbe hitro maksimalizira.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
